Nešplja: Redka gostja na naših vrtovih

Nešplja (Mespilus germanica) je na naših vrtovih danes redka gostja. Še pred stoletjem je sadna drevnina rasla na številnih kmečkih vrtovih, nato je skoraj povsem utonila v pozabo. Spada v družino rožnic in je v tesnem sorodstvu s panešpljo (Cotoneaster), hrušico (Amelanchier) in glogi (Crataegus). Ne morete je zamenjati s podobno japonsko nešpljo (Eriobotrya japonica), ki je občutljiva za mraz.

Nešplja raste drevesasto ali grmasto do šest metrov visoko in v starosti razvije ovalno, široko krošnjo. Divje nešplje imajo malo trnov, večina gojenih sort je brez trnov. Njihovi listi zrastejo do 15 cm v dolžino in so na spodnji strani rahlo dlakasti. Jeseni se od konice navzdol obarvajo rumeno z neenakomernimi rdečimi in zelenimi madeži, spodnja stran pa ostane zelena dlje. Nešplja odpre konec maja do začetka junija tri do pet centimetrov velike, nevrstnate bele cvetove s petimi cvetnimi listi. Zaradi poznega cvetenja jih mraz skoraj ne ogroža. Na konici ploda je pet ozkih čašnih listov. Njihova groba lupina se obarva rumeno do oranžno rjavo. Šele z učinkovanjem mraza in primernim skladiščenjem se meso zmehča, je prijetno kislo in užitno. Pri divjih nešpljah kratke blage nočne zmrzali okrog minus 3 stopinje Celzija ne zadostujejo. V ljudski medicini so popolnoma zrele plodove uporabljali pri zdravljenju vnetja ledvic in sečil.

Rastišče in tla

Nešplje so povsem nezahtevne drevnine. Rade imajo sončno, po možnosti toplo in zaščiteno rastišče, vendar dobro shajajo tudi v polsenci. Tla naj bodo zmerno suha do sveža in ne preveč pusta. Idealna so ilovnata, globoka in dobro prepustna tla z veliko apnenca. Lahko vsebujejo tudi večje kamne. Peščene substrate obogatite z veliko komposta.

Sajenje in nega

Nešplje je bolje saditi spomladi in pri izbiri rastišča načrtovati dovolj prostora na vse strani, ker krošnje starih nešpelj lahko zrastejo šest do sedem metrov široko. Priporočljivo je, da drevo v prvih treh do štirih letih podprete s kolom. Ker nešplje običajno ponujajo z nizkim nastavkom krošnje, oporni kol zabijte na zahodno stran debla poševno v zemljo. Za dobro oskrbo s hranilnimi snovmi spomladi potrosite na drevesni kolobar dva do tri litre zrelega komposta, ki ga pri mladih rastlinah lahko zmešate s prgiščem rožene moke. Po cvetenju je pomembno, da se tla ne izsušijo preveč, sicer drevnine zlahka odvržejo še nezrele plodove. Sveže posajene primerke prvo zimo zaščitite pred zimskim soncem s smrečjem. Dokler deblo še ne izoblikuje skorje, jeseni nanesite bel premaz, ki ščiti lubje pred zimavostjo.

Vzgoja in obrezovanje

Vzgojni rez spodbuja tvorbo enakomerno zgrajene krošnje z močnim srednjim poganjkom in tremi do štirimi stranskimi vodilnimi vejami. Nešplje skorajda ni treba obrezovati, ko si zgradi krošnjo. Ker cvetovi nastajajo na koncih kratkih poganjkov, pri vsakem rezu odvzemite nekaj cvetnih popkov. Včasih eno ali drugo starejšo vejo izrežite, ker krošnje starejših rastlin lahko postanejo zelo goste, kar povečuje dovzetnost za listne bolezni.

Oploditev

Nešplje se oplodijo same. Zato lahko že z enega drevesa poberete veliko sadežev. Druga nešplja v bližini poveča število oprašenih cvetov.

Pobiranje in uporaba

Proti koncu oktobra in na začetku novembra plodovi dozorijo. Če jih ne dobi mraz, so zelo trdi in kisli, če pa s pobiranjem počakate na čas po prvem mrazu in sadeže skladiščite nekaj tednov, postanejo mehki, rahlo kisli in zelo aromatični. Nešplje lahko uporabite vsestransko: iz plodov skuhate marmelado, naredite kašo ali sadjevec. Zaradi velike vsebnosti pektina se dobro posrečijo želeji.

Za nešpljevo marmelado skuhajte nešpljevo kašo in sok limone (za kilogram kaše) z želirnim sladkorjem v razmerju 1 : 1 ali 2 : 1. Nešpljevo kašo pripravite tako, da plodove prepolovite, skuhate do mehkega in pretlačite. Kašo izboljšajte z vaniljo ali cimetom. Za žele morate iz sadežev najprej iztisniti sok. Za liter soka potrebujete štiri do pet kilogramov nešpelj. Nešpljev sok skuhajte z želirnim sladkorjem v razmerju 2 : 1.

Razmnoževanje

Gojene oblike nešplje se razmnožujejo s cepljenjem na različne podlage, kot so glog, hruška, kutina in jerebika. Divje nešplje se dobro razmnožujejo s sejanjem.

Bolezni in škodljivci

Nešplja je malo dovzetna za plesnobo. Škrlup in različne listne pegavosti so pogosto posledica vlažnega in toplega poletja. Prav tako lahko pride do sušenja vršičkov, tako imenovane monilije, ki povzroči, da poganjki po cvetenju odmrejo. Širjenje preprečite tako, da napadene veje odrežete do zdravega lesa. Nešplja je nekoliko občutljiva za ožig.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec