So slovenski otroci res (pre)debeli? Po odgovore smo šli na Nacionalni inštitut za javno zdravje, k prim. doc. dr. Mojci Gabrijelčič Blenkuš, dr. med.
»Najprej je treba povedati, da debelost med otroki ni letošnji fenomen. Morda se o problematiki več govori in smo zato bolj občutljivi. Ljudje se počasi zavedajo, da je kakovost življenja tista, ki je bistvena. Tista, ki je ključna, da se imamo v življenju dobro, da uživamo, ustvarjamo, živimo, kot si želimo.«
Če ima človek prekomerno telesno težo, še posebej ko gre za otroka ali najstnika, se ta kakovost življenja zmanjša. Ne le na telesnem področju, ampak tudi psihičnem in socialnem.
»Telesno težo pri otrocih in mladostnikih pri nas v sistemu SLOfit merimo in zbirno poročamo od leta 1983. Do leta 2000 je bilo stanje relativno dobro, še primerljivo s prejšnjimi desetletji. Potem, po letu 2000, pa se je začelo slabšati. V desetih letih je izrazito narasla telesna teža pri otrocih in mladostnikih. Je pa vzpodbudno, da smo s številni ukrepi dosegli, da se od leta 2011 stanje ne poslabšuje, ampak da se je trend stabiliziral.«
V obdobju med letoma 2005 in 2010 je Slovenija sprejela prvo prehransko politiko s številnimi ukrepi, ki so vplivali na okolje, da se je začelo spreminjati. Na vrtce, šole, razvijati smo začeli priporočila za telesno dejavnost, dela se na zavezah živilske industrije in reformulaciji živil.
»Zasedeli smo se. Povsod se vozimo z avtomobilom. Starši otroke zaradi varnosti v šolo in na popoldanske aktivnosti vozijo z avtom. Mladi imajo prenosne telefone, računalnike. Naše raziskave kažejo, da otroci vse pogosteje komunicirajo prek teh naprav, ne pa prek osebnih stikov.«
Članek je bil objavljen v reviji Jana. Celoten prispevek si lahko preberete tukaj!
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
