Lorella Flego: »Globoko v sebi ohranjam brazgotine in o njih težko govorim!«

Konec leta 2016 vas je modni časopis Elle razglasil za žensko leta. Kaj vam pomeni ta naziv?

Naziv mi pomeni veliko, saj je priznanje za moje delo in dejstvo, da prihaja iz revije, ki mi je zelo pri srcu, je le dodatna vrednost. Ženska leta torej, se sliši lepo, kajne? Bila sem zelo presenečena in hkrati počaščena, že nominacija me je spravila med oblake, zmaga pa v raj.

Javnost vas pozna kot vedno brezhibno urejeno žensko po zadnji modi. Katero svojo lastnost pa imate vi najraje oziroma ste najbolj ponosni nanjo?

Mislim, da sem prijazen človek, kar na koncu največ šteje. Običajno ne gledam nase kot na žensko, ki je brezhibno oblečena, ker si vsi lahko privoščimo napake, pravzaprav se mi zdi, da nas naredijo še bolj dragocene in edinstvene, notranje lastnosti so tiste, ki najbolj štejejo. In teh se običajno ne da naučiti, malo so sicer stvar vzgoje, a v odraslih letih so predvsem stvar perspektive. Nikakor ne gre pozabiti, da ima vsak svojo zgodbo, tudi tisti, ki so do nas izredno neprijazni; poskušam biti prijazna z vsemi, predvsem pa s tistimi, ki z mano niso niti malo.

Katera vaša napaka ali nepopolnost vam je v življenju prinesla največ dobrega?

Napak je bilo nedvomno veliko, ampak so del človeške rasti; bilo je nekaj napačnih poslovnih potez, na splošno pa imam občutek, da delam napake zato, ker ne maram sprememb, v življenju pa se vse neprestano spreminja in je torej ključnega pomena, da se znaš prilagoditi in marsikdaj tudi spremeniti pot. Po horoskopu sem rak, zato sem zelo občutljiva, marsikdaj kar preveč za ta svet, stvari me hitro zadenejo, a se znam tudi hitro pobrati in iti naprej. Globoko v sebi ohranjam brazgotine in o njih težko govorim.

Gotovo je bilo potrebnega kar nekaj poguma, da ste se kot mlado dekle prebili v modni svet, spoznali največja imena v svetu mode, delali intervjuje s stilskimi ikonami ... Zaradi česa ste vztrajali tudi takrat, ko bi lahko odnehali?

Verjamem v svojo pot in poslanstvo, kar je dejstvo. Nikoli nisem bila na meji, da bi vrgla puško v koruzo, čeprav je v Sloveniji zelo težko ustvarjati, sploh na modnem področju. Veliko je ljudi, ki imajo ogromno povedati, v resnici pa bi bilo najbolje, če bi obmolknili, saj imam občutek, da je zavist njihova gonilna sila. Moja pa je ustvarjanje in do zdaj se je izkazalo, da je močnejša od drugih.

Kdo v modi je na vas naredil največji vtis?

Cenim vsakega slovenskega oblikovalca zato, ker prav vsak bije hudo bitko. Časi niso najbolj naklonjeni, država pa ni modno usmerjena in je pri nas res naporno. Obožujem Majo Ferme, ker je ženska z veliko začetnico, ne samo v smislu oblikovanja, temveč tudi v smislu osebnosti. Tuji oblikovalci pa so zgodba zase, običajno zelo ekscentrični in samosvoji, hkrati tudi zanimivi, drugačni, edinstveni. In so seveda zvezde na svojem področju. Očarala me je Carolina Herrera, izredna perfekcionistka, razočaral me je gospod Armani, predvsem kot človek, ker je pozabil, da je tudi on pred veliko leti nekje pač začel.

Malokdo ve, da ste vi pravzaprav diplomirana otroška psihologinja, ampak tega poklica nikoli niste opravljali. Vam to znanje vseeno pride prav?

Vedno. Opravila sem prakso na italijanski gimnaziji v Kopru, želja pa je bila, da bi imela svojo ordinacijo, vendar se mi je zdelo, da se ne bi izšlo, ker smo pri nas še vedno skeptični do tovrstne pomoči. Denimo, v ZDA je psiholog že skoraj član družine, pri nas pa je hitro tako, da če potrebuješ psihologa, si že napol nor, kar je seveda daleč od resnice. Včasih človek potrebuje le pogovor, to je vse, dobro besedo in koristen nasvet. Pomembno je, da znaš pogledati na določeno krizno situacijo tudi z druge perspektive.

Vemo, da ste zelo zaposleni, vendar tudi zelo dobro organizirani. Kdaj najdete čas zase, še igrate odbojko na svoji stari gimnaziji s prijateljicami?

Odbojko še vedno igram in je ne dam za nič na svetu! Imam veliko trenutkov samo zase, zdi se mi, da so ključnega pomena zato, da se mi ne zmeša od obveznosti in nalog. Znam izklopiti telefon, imam svet, ki je samo moj in ga ne delim z drugimi, potrebujem tudi precej samote, da lahko dobro delujem in ko se le da, potujem. Potovanja so zame vse.

Kam vas najraje zanese, da si napolnite dušo?

Prosti čas, ko sem brez obveznosti. Običajno je to poleti, ko se vse skupaj zelo umiri, takrat si vzamem veliko časa za dušo. Obožujem toploto, sonce in morje, zato me že narava napolni z energijo, ne potrebujem prav veliko: kopalke, dobro knjigo in klobuk, to je vse.

Se vam zdi bolj pomembno, da človek spremlja modo in njene trende ali da ima svoj stil?

Pomembneje je, da ima svoj stil, ampak to je tudi težje. Lažje je odpreti revijo ali spletno stran in posnemati določeno podobo, sploh v mladosti. Težje je, ko imaš 40 let in je mini krilo malo mimo, vseeno pa želiš svetu pokazati, da imaš lepe noge in stil.

Takrat se pravzaprav vidi, koliko si inteligenten in koliko znaš razumeti, da je moda predvsem svetovalka in sopotnica, ne pa sredstvo, da postaneš žrtev. Dolgoročno gledano je to nedopustno.

Katere napake ženske največkrat delamo, ko hočemo biti lepe?

Zdi se mi, da je vsako obdobje po svoje zanimivo in vsako zahteva svoja pravila. Pri določenih letih moramo zelo paziti na prekratke ali preveč oprijete stvari, na volančke in barve, predvsem pa moramo garderobo redno spreminjati. Mi se spreminjamo in tako naj bi se tudi naša oblačila; če ima torej ženska 40 let in v svoji omari še vedno obleke iz obdobja, ko jih je imela 25, je to nesmiselno. Je še vedno lepa, pravzaprav čudovita, vendar v drugačnih oblačilih.

Katerega kosa sami nikoli ne bi dali nase, ker vnaprej veste, da vam ne pristaja?

Ne maram crocsov, ko jih zagledam, dobim izpuščaje po telesu.

Ko smo ravno pri čevljih, ali so vaša šibka točka? Veste, koliko parov imate?

Še vedno jih imam veliko, okoli 200 parov, ampak jih vseskozi podarjam in seveda kupujem nove, imam izgovor, da so potrošni material, saj jih tudi veliko uporabljam. Čevelj je zame simbol ženstvenosti, sploh s peto, temu se zelo težko uprem.

Italijanska moda, italijanska kava, italijanski glamur vedno najdejo pot do vas. Kaj imajo Italijanke v sebi, da je vse, kar dajo nase, zmeraj videti fantastično?

Imajo smisel za stil in so samosvoje. Estetika je v Italiji doma, kar se odraža na vseh področjih, od hrane do arhitekture, od življenjskega sloga do mode. Moda je vedno povezana s kulturo in je zelo pozorna na vse, kar nas obkroža, zato odraža socialne spremembe, krize, razkošna obdobja, vse. Italija je v tem smislu res bogata in ženske odražajo to čudovito okolje.

Priznajte, ali ste ženska kot vse druge in preživite kakšen dan doma v pižami in greste iz hiše brez ličil?

Seveda, sem zelo rada v pižami in sem rada nenaličena ... Hm, v resnici imam na obrazu vsaj maskaro, gre bolj za obred, ki me naredi samozavestnejšo in mazanje mi je zelo pri srcu, ni naporno; zdi se mi, da me zna dober make up spraviti v dobro voljo.

Na svoji spletni strani ste objavili nasvet, naj novo leto začnemo s pisanjem dnevnika. Ga sami pišete?

Še vedno ga pišem in doma imam celo kolekcijo dnevnikov. Lepo je brati stare misli, lepo je najti tvoj stari jaz na straneh, ki so že skoraj pozabljene. Pisanje je vedno terapevtsko, treba je videti besedo, da jo bolje razumemo. In včasih tako ustavimo tudi misli, saj znajo biti zelo hitre, kar zbežijo. Sama potrebujem besedo na papirju, da jo vidim, preberem, začutim, razumem in na koncu sprejmem.

Kaj vam pomeni 15 tisoč všečkov na spletni strani Glitter.si?

Zdi se mi, da je na drugi strani 15 tisoč žensk, ki mislijo, da delam dobro. V resnici jih je veliko več, nekje 140 tisoč na mesec, kar se mi zdi ogromno, glede na to, da na spletni strani ni nikoli tračev ali politike. In zdi se mi, da me berejo predvsem ženske moje generacije, ki marsikdaj ne všečkajo zato, ker so preveč zaposlene z drugimi stvarmi tako kot jaz. Kakorkoli že, odziv je odličen, jaz pa sem zelo srečna, če jim lahko polepšam dneve. To je moje poslanstvo.

Imate tudi hčerko Sofio. Gre po vaših modnih stopinjah? Ali zelo pazite, kako jo oblečete, si sama izbira oblačila ali to dovoli vam?

V bistvu izbira že sama, je zelo pridna in ima svoj okus. Me nič ne moti, če želi navleči nase vse živo, jo pustim, ker mislim, da je tako prav. Sicer me tu in tam vpraša: »Mami, misliš, da je preveč?« In ko kimam, takoj odstrani kakšen kos.

Kaj najraje počneta skupaj?

Vse. Mislim pa, da sva obe najraje doma, zatopljeni v kuhanje, risanje, ustvarjanje. Zelo uživa, ko potujemo, kar naprej bi bila na letalu, kar ima nedvomno po meni.

S čim se lahko pohvalite v kuhinji?

Zelo rada kuham, vsak dan, in rada pečem pecivo ali piškote. Običajno je tako, da delam za druge, sama ne jem prav veliko, ampak je kuhinja moj raj. Veliko je specialitet: rižota s škampi, testenine z lososom, pečem dobro pico, jabolčno pito ali piškote s cimetom. Resnično uživam doma, tudi kuhanje je neke vrste sprostitev. Vem, da se zelo čudaško sliši, ampak me zelo sprošča tudi likanje, morda zato, ker imam takrat možgane na paši in mi je toplota likalnika všeč. Vem, sem čudaška (smeh).

Kako se pri Sofii lotevate današnje obsedenosti s tablicami in pametnimi telefoni?

Z njenim očetom ji tega ne dovoliva, ampak je tablica dobra spremljevalka pri kosilu, kar nama ni najbolj všeč. Dejstvo je, da imajo ti otroci svoj digitalni svet, ki je za nas dokaj tuj. Sem izredno presenečena, ko igra kakšno igrico in je tako spretna, da sem jaz v primerjavi z njo dinozaver. Včasih se mi zdi smešno, drugič me malo skrbi. Tehnologije je tako ali drugače preveč in ne bi rada, da bi bila nadomestitev za medsebojne odnose. Nisem stroga mama, poskušam biti pravična.

Ste človek novoletnih zaobljub?

Sem in običajno se jih tudi držim. Kot rečeno, veliko pišem in marsikdaj pogledam, kaj sem si pravzaprav želela za tekoče leto; če imam občutek, da so cilji nekoliko nejasni, jih osvežim in poskušam čim prej doseči. Glede zaobljub pa je najpomembneje, da so iskrene, da v osebnem življenju ne nosimo mask in se tu in tam ustavimo, predvsem zato, da razumemo, kaj pravzaprav želimo. Zdi se mi, da smo v tem sodobnem času kar zmedeni, ne vemo, kaj želimo.

Kakšne načrte imate za letos?

Zelo rada bi razširila svojo Glitter ekipo, na osebni ravni pa si želim več dopusta in kakšno čarobno potovanje. Saj veste, za dušo in vsekakor brez telefona.

Besedilo: Katja Golob
Fotografiji: Robert Krumpak

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ