Katerina Tučkova: Bujne žene v temnem soncu

23. 10. 2016 | Vir: Jana
Deli

Kateřina Tučková je mlada češka pisateljica in že dobitnica precej nagrad.

Boginje na Češkem so ženske izjemnih sposobnosti. Ukvarjale so se z zeliščarstvom, svetovale ljudem v stiski, znale pa so celo napovedovati prihodnost. Končale so tragično, kljub vsej moči.

Kateřina Tučková je temeljito raziskala njihovo ozadje in napisala čuten in vznemirljiv ter tragičen roman, ki je izšel pri založbi Sanje.

Kakšna je bila vaša raziskava za knjigo? Ste uživali v njej; zdi se, da je bilo zelo zanimivo ... in verjetno je tudi trajala?

Da, imate prav. Tri leta sem redno ostajala v Žitkovi vasi in obiskovala arhive, kjer sem lahko izvedela kaj o življenju boginj. Zelo pomembno mi je bilo, da sem temeljito preiskala vso zgodbo in njene obrate ter razpletanja; šele takrat sem sploh lahko začela pisati o njej. Raziskava je trajala dve leti, samo pisanje pa približno leto in pol. Ta izkušnja me je izredno obogatila.

Vam je na pomoč priskočila kakšna tajna služba? (Smeh.)

Če mislite na StB – Tajno policijo nekdanje Češkoslovaške republike, potem ne. Vendar so mi zelo pomagali arhivisti iz Arhiva Varnostnih sil; brez njih mi ne bi uspelo. Na primer, opozorili so me na drugačne probleme, eden takih je bil tudi zloraba psihiatričnega zdravstva. Ne le da so po ukazih komunistov na psihiatrijo pošiljali moje boginje, temveč tudi ostale nasprotnike obstoječega sistema, na primer katoliške disidente. Tam so jih 'zdravili' do smrti. Ti arhivi so bili neverjetno zanimivi; od tu sem dobila navdih za primer Terezie Surmenove, ki nastopa v knjigi.

Kdaj ste začeli pisati?

Moji prvi posksi pisanja so se začeli, ko sem bila stara 13 let. Želela sem končati zgodbe, o katerih sem brala, in od katerih se nisem želela posloviti. Pozneje, na srednji šoli in fakulteti, sem začela pisati resnejša besedila.

Kakšno je bilo vaše otroštvo?

Na žalost ne morem reči, da sem imela srečno otroštvo. Moj oče je bil alkoholik, tako da smo živeli v stalnem stresu zaradi njegove nasilne volje. Potem sta se starša ločila, zato smo z mamo in mlajšo sestro odšle živet k starim staršem. Moja mama je nato srečala čudovitega človeka in se z njim poročila. Potem pa sva s sestro odraščali še z dvema sestrama. Prepričana sem, da so moje zgodnje izkušnje bistveno vplivale name in moj pogled na svet.

Vaša knjiga je bila prevedena kar v 14 jezikov, in to ni več hec. Kakšni občutki vas obhajajo v povezavi s tem dejstvom? Se je vaše življenje bistveno spremenilo?

To, da tvojo knjigo prevedejo še v druge jezike, so sanje vsakega avtorja, seveda. Zato sem zelo zadovoljna. In ja, moje življenje se je precej spremenilo. Veliko več potujem, kot sem prej, navadno na tuje literarne festivale ali na srečanja avtorjev. To pomeni, da precej časa preživim v tujini, malo manj pa s svojo družino.

Na Češkem pisatelj seveda lahko živi od pisanja knjig?

Ni nujno. Odvisno je od žanra in veliko drugih stvari. Sama živim od pisanja ter organiziranja umetniških razstav. Zdi se mi zelo navdihujoče delati med ljudmi in ne le sedeti sama doma s svojimi mislimi pred računalniškim zaslonom.

Besedilo: Damjana Bakarič
Fotografije: Arhiv Katerine Tučkove

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju