Stroka, združena pod okriljem Zbornice delovnih terapevtov Slovenije, si prizadeva, da bi delovni terapevti v Sloveniji bili močneje prisotni tudi na uporabnikovem domu.
V Sloveniji deluje približno 500 delovnih terapevtov, ki 27. oktobra zaznamujejo svetovni dan delovne terapije. Letos so ob tem dnevu še posebej poudarili, da je njihovo delo treba nujno vključiti v vse nivoje zdravstvene obravnave.
Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki omogoča, da se ljudje kljub različnim okvaram, boleznim in prizadetostim vključujejo v smiselne vsakodnevne aktivnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje. Delovnega terapevta lahko srečamo v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, inštitutih, šolah, vrtcih, domovih za starejše, dnevnih centrih in na uporabnikovem domu. Večina delovnih terapevtov v Sloveniji deluje v institucijah za razliko od razvitejših držav (skandinavske države, Velika Britanija, Nizozemska, Amerika, Kanada, Avstralija idr.), v katerih delujejo predvsem na uporabnikovem domu in v katerih načrtovalci zdravstvene in socialne politike zagovarjajo to, da je treba (stare) ljudi čim dlje ohranjati v domačem okolju oziroma jim omogočiti zdravljenje in rehabilitacijo na domu. Za to si prizadeva tudi stroka v Sloveniji in na tem področju že izvajajo nekatere aktivnosti.
25 terapevtov na 100 tisoč prebivalcev
Zadnji vikend oktobra je v Rogaški Slatini potekal 8. kongres delovnih terapevtov Slovenije, ki ga je organizirala Zbornica delovnih terapevtov Slovenije v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom RS – Soča (URI – Soča).
Predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije Katarina Galof je ob tej priložnosti povedala: "Delovna terapija v Sloveniji je strokovno na zelo visoki ravni, a potrebe med prebivalstvom so vedno večje. Pri nas deluje povprečno 25 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev, kar je v primerjavi z nekaterimi razvitejšimi državami (Nemčija, Irska, Švedska, Danska ...), kjer je tudi 100 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev, do štirikrat manj. Pri nas je večina delovnih terapevtov zaposlena v različnih inštitucijah na sekundarni in terciarni ravni (bolnišnice, klinike, inštituti), zelo malo pa je tistih, ki delujejo na primarni ravni (zdravstveni domovi – preventiva) ali v lokalni skupnosti. Svetovnim trendom krajšanja hospitalizacij sledimo tudi pri nas, žal pa ni poskrbljeno za kontinuiteto obravnave na domu oz. v skupnosti. Zato temu veliko energije, v sodelovanju z drugimi institucijami, posvečamo tudi v Zbornici delovnih terapevtov Slovenije. Želimo si, da delovni terapevt čim prej postane pomemben član tima oskrbe na domu."
Kaj lahko pričakujete od delovnega terapevta?
Delovni terapevt vas bo preko celotnega procesa obravnave kot enakopravnega partnerja aktivno vključeval pri sprejemanju odločitev v zvezi z vašim zdravljenjem. Povprašal vas bo o vaših težavah pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, ocenil stopnjo vaših sposobnosti in na osnovi tega skupaj z vami izdelal načrt poti za reševanje problemov. Za reševanje problemov ima delovni terapevt različne strategije, s katerimi vpliva na posameznikove sposobnosti, na izvajanje aktivnosti in njegovo vključevanje v družbo.
- Npr. oseba po možganski kapi ima težave pri hranjenju, kar je lahko posledica zmanjšane funkcije roke, okrnjenih kognitivnih sposobnosti idr. Delovni terapevt ji pomaga pri izboljševanju spretnosti hranjenja in posledično oseba postane bolj samostojna pri tej aktivnosti in aktivnostih, ki zahtevajo podobne spretnosti.
- Npr. oseba z motnjo v duševnem zdravju ima težave pri nakupovanju, kar je lahko posledica pomanjkanja volje, okrnjenih kognitivnih sposobnosti, različnih fobij ipd. Delovni terapevt jo nauči strategij za reševanje teh težav, kar vodi v izboljšanje spretnosti za obvladovanje širšega okolja.
- Npr. starejša oseba, ki živi sama, ima s starostjo povezane težave (gibanje, hoja po stopnicah, vstopanje v kopalno kad, doseganje predmetov na višini idr.). Delovni terapevt ji pomaga oceniti ovire v stanovanju in ji svetuje ustrezne prilagoditve v podporo varnosti in lažje izvedbe (preprečevanje padcev, nesreč in posledičnih hospitalizacij).
- Npr. otrok s cerebralno paralizo ne more razviti spretnosti, ki so značilne za določeno starostno obdobje, kar je posledica zmanjšanih gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Delovni terapevt ga z izboljševanjem telesnih funkcij pripravlja na kasnejše učenje izvajanja vsakodnevnih aktivnosti.
Želijo si napredka
Prva profesorica delovne terapije v Evropi Lena Borell je izjavila, da se kvaliteta življenja prebivalstva meri po številu delovnih terapevtov na število prebivalcev v državi. V Sloveniji spadamo v spodnjo tretjino, zato je cilj delovnih terapevtov v Sloveniji povečati prepoznavnost stroke in razširiti njeno delovanje tudi v lokalno skupnost ter s tem omogočiti dostopnost do delovnoterapevtskih storitev čim širši populaciji.
A. K.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
