Jeglič je s svojimi pisanimi cvetovi prinašalec dobre volje

16. 2. 2017 | Vir: Jana
Deli

Jegliči s svojimi pisanimi cvetovi poskrbijo za dobro voljo že na začetku pomladi.

Pisane cvetove jegličev (Primula) je v teh dneh mogoče videti v vsaki trgovini. Skrbijo za dobro voljo v zimski sivini. Spadajo med prve cvetoče rastline v novem letu in so v čast svojemu imenu, kajti primula pomeni prva. Jegliči so znani predvsem kot majhne lončnice iz trgovine, v bistvu pa so jegliči zelo trpežne divje in vrtne trajnice, ki so doma na celotni severni zemeljski polobli. Rod primul obsega več kot 400 vrst in se veča z novimi križanji. Avriklji (Primula aurikula) imajo posebno mesto pri tem. Cvetovi jegličev, ki se pojavijo od februarja do maja, so večinoma sestavljeni iz tesno prilegajočih se socvetij, ki so odvisno od tipa podobni kobulom, latom ali grozdom. Cvetovi so lahko v veliko barvah, od bele prek rumene, rožnate in rdeče do vijoličaste, sredica cvetov pa je skoraj vedno rumena.

Sedijo na do 25 cm visokih, rahlo dlakastih steblih, ki rastejo iz listne rozete. Nekatere divje vrste so glede cvetov podobne svež­nju ključev (Primula veris). Blazinasti (Primula acaulis), okrogli (Primula denticulata), čašasti (Primula obconica), bezgovi (Primula malacoides) in rožni jegliči (Primula rosea) so znane lončnice in vrtne rastline. Posebno lepi so tudi nadstropni jegliči (Primula bulleyana in hibridi Primula Bullesiana), pri katerih cvetovi rastejo metličasto vzdolž stebla. Cvetijo od junija do julija, deloma celo avgusta in zrastejo do 50 cm visoko. Večina vrst jegliča vsebuje kontaktni alergen primin, ki lahko povzroči srbenje kože in alergične reakcije. Zato je priporočljivo, da pri sajenju nosite rokavice.

Sajenje in nega

Večino jegličev ponujajo spomladi kot okras­ne rože v plastičnih lončkih. Majhne zgodnje cvetlice so večletne in jih spomladi ali jeseni lahko posadite na vrt. Večina vrst ima rada hranljivo podlago na soncu ali v polsenci. V substrat dajte malo komposta. Jegliči uspevajo v loncu in na gredi. Za obrobo ribnikov in druge zelo vlažne podlage je primeren predvsem rožni jeglič, ker ne reagira tako občutljivo na mokroto kot njegovi sorodniki. Če imajo jegliči dovolj prostora na gredi, se s koreniko hitro razmnožijo. Nezahtevne cvetlice ne potrebujejo veliko pozornosti, morate le odstraniti odcvetele in poškodovane dele rastline. Substrat redno vlažite, vendar naj ne bo premoker. Jegliči ne marajo suše in vročega poletnega sonca. Spomladi jih lahko pognojite.

Uporaba

Jegliči so zvezde v pisanih aranžmajih na okenski polici ali pred hišnimi vrati. Lahko jih sadite v majhnih skupinah v cvetlična korita ali na gredo. S tulipani ali narcisami vzbujajo spomladanske občutke. Malo pozneje jim kot primerne rastlinske sprem­ljevalke sledijo rogate vijolice, ranunkule, marjetice in pomladne marjetice. Na dobro vidnem mestu v mehkem mahu, obdani z vrbovim vencem ali v kombinaciji z zelenimi rastlinami, kot so bršljan in okrasne trave v loncu, postanejo stilne paše za oči. Stebelni jegliči (Primula elatior) so vpadljiva pojava, kajti njihovi cvetovi so na približno deset centimetrov visokih steblih. Tudi okrogli jeglič (Primula denticulata) izteguje svoje cvetne žoge kvišku. Rožni jegliči so prodrli pred časom s sortami, ki imajo rumene, bele, oranžne, rdeče in modre cvetove. Jeglič je lep znanilec pomladi tudi na vrtu. Primeren je kot podrast za žive meje, grme in drevesa. Ker se jeglič jeseni deloma potegne v tla, ga na gredi kombinirajte s praprotmi, travami in pozno cvetočimi trajnicami. Jegliči z dolgimi stebli so primerni za rezano cvetje; z drugimi nizkimi zgodnjimi cvetlicami jih lahko kombinirate v lepe pomladne šopke.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Profimedia

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju