Harry Potter ostaja milenijski fenomen!

9. 12. 2016
Deli
Harry Potter ostaja milenijski fenomen! (foto: profimedia)
profimedia

Fenomen najbolj priljubljene otroške zgodbe na svetu ne izgublja svojega zaleta. Kot da 450 milijonov prodanih izvodov knjig in 7,7 milijarde zaslužka kinematografov po svetu ne bi bilo dovolj, se z izdajo osme knjige - in nje uspešno postavitvijo na gledališke odre - Potterjev fenomen širi še s preizkušanjem slavne avtorice kot scenaristke in producentke filma Magične živali.

Da rekorde prodajanosti podira tudi zadnja knjiga iz serije, ki je za vedno spremenila otroško literaturo, je bilo vsekakor pričakovano.

Knjiga Harry Potter in otrok prekletstva je slednje podirala že, ko sploh še ni zares izšla. Še nikoli pred tem namreč ni bilo za nobeno knjigo toliko prednaročil, tako otroci - kot zdaj že mladostniki, ki so odraščali ob zgodbah o slavnem čarovniku - pa so stali v tako dolgih vrstah pred blagajnimi knjigarn, kot bi tam prodajali najnovejši iPhone.

Očitno je, da je tudi nova zgodba o Harryju Potterju, ki tokrat v ospredje postavlja njegovega sina, zmogla nagovoriti tisti del v mladih bralcih, ki se zlahka identificira s pozicijo 'outsiderja' in v njem prepozna lastne sanje o tem, da so v življenju sposobni doseči več, kot jim to morda pripisujejo drugi ljudje.

Z ne povsem klasičnim nadaljevanjem Potterjeve serije, ki zdaj že nekaj mesecev uspešno živi na gledaliških odrih, pa tudi s filmom Magične živali, ki ga je že mogoče videti na velikih platnih, se fenomen Harryja Potterja ne le nadaljuje, temveč tudi širi. In to v najbolj nepričakovane smeri.

Popularna tudi pri nas!

Najverjetneje nam ni potrebno posebej poudarjati, da je knjiga Harry Potter in otrok prekletstva, ki jo je po novi izvirni zgodbi J. K. Rowling ter Johna Tiffanyja v obliki dramskega besedila napisal Jack Thorn, pred dnevi izšla tudi v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi, med obiskovalci nedavnega knjižnega sejma v Ljubljani seveda že požela zares veliko pozornosti.

Glede na impresivne številke prodaj prejšnjih knjig Potterjeve serije gre vsekakor pričakovati, da bo tudi zadnja iz serije velika uspešnica.

Naj povemo, da so pri Mladinski knjigi prodali več kot 16.000 izvodov mehke in trde vezave Harryja Potterja in Svetinj smrti, naravnost za med pa so šle tudi žepne knjige vseh prejšnjih šestih delov. Zaradi izdaje osme knjige in filma Magične živali se je prodaja Harryjeve prve knjige Kamen modrosti ponovno dvignila. Če so pred tem v povprečju prodali po 700 izvodov na leto, se je ta številka zdaj že podvojila. Slovenskih oboževalcev Harryja Potterja ne ustavi niti jezik. Do izida prevoda osme knjige so tako prodali že blizu 2000 angleških izvodov, verjamejo pa, da bo slovenski prevod Otroka prekletstva zagotovo postala najbolje prodajana knjiga darilne sezone.

Popularnost malega čarovnika se kaže tudi v številkah knjižnične izposoje, saj se prvi del v splošnih knjižnicah uvršča med deset najbolj izposojanih knjig (če odštejemo domača branja).

In še to: mladi bralci po Harryju Potterju najraje posegajo kar med počitnicami. 

Harry Potter na gledaliških odrih!

Osma knjiga o najbolj znanem čarovniku na svetu pa je vendarle drugačna od svojih predhodnic.

Od njih se razlikuje že po tem, da ne gre za dobro znano domišljijsko pripoved izpod peresa vešče Rawlingove, temveč je napisana v obliki scenarija igre (in gre torej za delovno verzijo zgodbe), ki si jo je mogoče ogledati le na odrih londonskega West Enda.

Producenti igre Harry Potter in otrok prekletstva so Sonia Friedman Productions, Colin Callender in Harry Potter Theatrical Productions.

Priljubljeni lik Harryja Potterja se tako v knjigi kot na odru umakne novemu glavnemu liku sina Albusa, ki ga na gledaliških odrih igra mladi igralec Sam Clemmett. Potem, ko mu je po več kot 100 predstavah v zadnjega pol leta uspelo, da so ga za svojega sprejeli tudi največji oboževalci Harryja Potterja, je talentirani mladenič takole izrazil svojo hvaležnost publiki in soigralcem ...

  • P.S. Gledališka priredba osme zgodbe o Harryju Potterju je prejela kar nekaj priznanj, med drugim tudi kot najboljša gledališka igra po merilih Evening Standarda.

O zgodbi!

Harry Potter in otrok prekletstva!

Osma zgodba čarovniške serije se dogaja 19 let pozneje ...

Harry Potter"Vedno je bilo težko biti Harry Potter in nič lažje ni zdaj, ko je prezaposleni uslužbenec Ministrstva za čaranje, mož in oče treh šolarjev," so besede, s katerimi založniki bralce prestavijo v nov časovni okvir zgodbe.

"Medtem ko se Harry spoprijema s preteklostjo, ki bi morala ostati preteklost, se njegov najmlajši sin Albus spopada z družinsko zapuščino, ki si je nikoli ni želel. Ko se preteklost in sedanjost prepleteta, oče in sin spoznata neprijetno resnico: včasih nas zlo pričaka na najbolj nepričakovanem mestu."

Na prvih straneh knjige nas pričaka prvi (nekako že znani prizor) z železniške postaje.

Peron devet in tri četrtine, gosta para, ki puha iz eskpresnega vlaka do Bradavičarke, gneča, namesto ljudi v oblekah in kostimih pa je na peronu polno čarovnic in čarovnikov v čarovniških plaščih, ki se poslavljajo od naraščaja ...

Kaj kmalu spoznamo tri mlade čarovnike, ki jih v isti kupe pritegneta usoda, čarovnija ... ah, in pa sladkosnednost mladega Potterja, kakopak.

»Ti si Albus Potter, ona je Rose Granger-Weasley, jaz sem Scorpius Malfoy. Moja mami in oči sta Astoria in Dreco Malfoy. Moji in vajini starši ... niso ravno prijatelji."

Najprej se zdi, da se zgodovina predvidljivo ponavlja, po nekaj časovnih preskokih (ki jih je knjiga polna) pa postane jasno, da ima Albus morda resda 'iste lase kot njegov slavni oče', a je njuna fizična podobnost tudi edina skupna lastnost. Da Albus ni Harry, jasno pokaže še test klobuka Izbiruha. Ta pričakovano pošlje Albusovo sestrično Rose v Gryfondom, Scorpiusa v Spolzgad, pri Albusu pa se nekako ne more odločiti. Zdi se, kot bi bil zmeden ... potem pa se naenkrat oglasi: Spolzgad.

  • Temu sledi tišina. Popolna, globoka tišina. Tišina, ki leže na vse, ki pritiska in vse opustoši.

Potter, v Spolzgadu?

Da je jabolko padlo daleč od drevesa, postane jasno še ob prvih čarovniških učnih urah.

Medtem ko čarovniške metle skoraj vsem poletijo v dlani, tudi Scorpiusu, na tleh obleži (in se ne premakne) le še Albusova metla, kar med njegovimi sošolci sproži posmeh.

  • »Mene bi od sramote pobralo! Ta pa res ni čisto nič podoben svojemu očiju.«

Časovni preskok v prizor na peronu devet in tri četrtine, ki se dogaja leto kasneje in v katerem Harry podpisuje avtograme, Albusu ob njem pa je nerodno, razkrije še, kako usoden je kratek stik med očetom in sinom.

Harry: Ljudje pač gledajo. Ljudje gledajo in gledajo mene, ne tebe.

Albus: Gledajo Harryja Potterja in njegovega sina, ki vedno razočara.

Harry: Kaj?

Albus: Ja, gledajo Harryja Potterja in njegovega sina, ki so ga vtaknili v Spolzgad.

Fejstbukerji in Harry Potter

Bo osma knjiga, dramsko besedilo Harry Potter in otrok prekletstva, zadovoljila navdušene bralce?

  • O tem se boste lahko prepričali tudi sami v ponedeljek, 12. decembra, ob 18. uri. Takrat ste namreč vabljeni v knjigarno Konzorcij na decembrsko srečanje fejstbukerjev ob izidu nove knjige o najbolj slavnem čarovniku.

Še o avtorjih!

Izvirna zgodba

J.K. Rowling je napisala sedem romanov o Harryju Potterju, katerih naklada je presegla 450 milijonov izvodov in so bili prevedeni v 79 jezikov, ter tri spremljevalne knjižice, izdane v dobrodelne namene. Napisala je tudi The Casual Vacancy (Nadomestne volitve), roman za odrasle, ki je izšel leta 2013, in pod psevdonimom Robert Galbraith serijo kriminalnih romanov Cormoran Strike. J.K. Rowling se je v novembru 2016 prvič predstavila kot scenaristka in producentka s filmom Fantastic Beasts and Where to Find Them (Magične živali), s katerimi razširja fantazijski svet čarovnikov.

Jack Thorne piše za gledališče, film, televizijo in radio. Med njegovimi besedili za gledališče so Hope (Upanje) in Let the Rght One In (Vampirska ljubezen). Med drugim je napisal scenarij za filma War Book (Načrtovanje vojne) in The Scouting Book for Boys (Knjiga o skavtih za fante) ter TV scenarije Don't Take My Baby (Ne vzemite mi otroka), The Fades (Uveli) in This Is England (To je Anglija), za katerega je prejel nagrado BAFTA. Za BBC prireja trilogijo His Dark Materials Trilogy (Njegova temna tvar) Philipa Pullmana.

John Tiffany je za svoje režisersko delo tako na West Endu kot na Broadwayu prejel vrsto nagrad. Med nejgovimi deli so Once (Nekoč), The Glass Menagerie (Steklena menažerija), Macbeth, The Bacchae (Bakhantke), Let the Right One In (Vampirska ljubezen in Black Watch (Črna straža). Je stalni režiser v gledališču Royal Court. Od leta 2005 do leta 2012 je bil stalni režiser v Škotskem narodnem gledališču.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju