Multipla skleroza je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi osebami med 20 in 40 letom starosti. V Sloveniji živi po zadnjih dostopnih podatkih preko 3.500 oseb z multiplo sklerozo.
V Združenje MS Slovenije je včlanjenih preko 2.200 oseb s klinično potrjeno diagnozo (izvid specialista).
Znak ozaveščenosti je oranžna pentljica.
Prevalenca v zmernem klimatskem pasu se giblje med 50 in 100 bolnikov na 100.000 prebivalcev, v tropskem pasu pa med 5 do 10 bolnikov na 100.000 prebivalcev.
Dejstvo je, da:
- je multipla skleroza najpogostejša bolezen centralnega živčnega sistema pri mlajših osebah
- diagnoza se največkrat postavi med 20. in 40. letom starosti
- ima multiplo sklerozo več žensk kot moških; razmerje je 2/3 žensk in 1/3 moški
- je zelo redko, da se diagnoza postavi pred 12. in po 55. letom starosti
- je v Sloveniji preko 3.500 oseb z multiplo sklerozo
- za multiplo sklerozo ne poznamo zdravila
- ne poznamo vzroka bolezni
Vendar vemo, da:
- multipla skleroza ni dedna bolezen
- multipla skleroza ni nalezljiva bolezen
- osebam z multiplo sklerozo pomaga rehablitacija
- multipla skleroza ne vpliva na dolžino življenja
- je utrujenost najpogostejši simptom pri multipli sklerozi
- poznamo zdravila, ki vplivajo na potek bolezni
- vročina slabo vpliva na vse osebe z multiplo sklerozo in poslabša simptome
Multipla Skleroza je avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema. Pri tej bolezni pride do poškodb zaščitne ovojnice (mielinska ovojnica) živčne celice. Zaradi te poškodbe se informacije preko živcev ne prenašajo in tako prihaja do okvar, ki se najpogosteje kažejo v:
- okvari vida
- okvari sluha
- izgubi ravnotežja
- okvarah spodnjih in zgornjih okončin
- utrujenosti
- težavah kognitivnega mišljenja
- inkontinenci (težavah z zadrževanjem in odvajanjem vode)
- in druge
Večina bolnikov se srečuje z MS v obliki zaporednih poslabšanj in izboljšanj.
Nekatere osebe z MS pa imajo progresivno obliko obliko. Najhujša je nepredvidljivost same bolezni, ker ne vedo kdaj bo poslabšanje. V začetni fazi se multipla skleroza največkrat kaže v recidivno – remitentni obliki (izmenična poslabšanja in izboljšanja). Izboljšanja so lahko večja ali manjša. V primeru poslabšanja se uporablja tudi izraz zagon. Takšna oblika bolezni, ki jo ima 60-80% bolnikov se lahko pri 40% bolnikov spremeni v sekundarno napredujočo obliko. Pri tej obliki se še vedno dogajajo zagoni bolezni, vendar so faze izboljšanja izredno šibke. Zdravstveno stanje bolnika po zagonu se nikoli ne povrne na stanje pred zagonom. Pri kronično napredujoči obliki MS se vsakih 6 mesecev znaki MS slabšajo in ni vmesnih izboljšanj.
Poznamo pa tudi benigen potek bolezni. V tem primeru se tudi do 10 let po prvih znakih ne pokaže nobeno poslabšanje bolezni. Takšnih bolnikov je razmeroma malo, saj predstavljajo 15% vseh obolelih z MS.
