Biometrični dokumenti skoraj stoodstotno preprečujejo krajo identitete. V čem se sploh razlikujejo od navadnih potnih listov in zakaj so tako varni? Preberite več v tem članku.
Potni list je najpomembnejši dokaz identitete in je zadnji dokument, za katerega bi želeli, da vam ga ukradejo ali ponaredijo. Tat, ki bi prevzel vašo identiteto, bi lahko v vašem imenu ušpičil vrsto neumnosti, za katere bi morali odgovarjati vi. Državne agencije za obmejno varnost pozorno spremljajo, kdo vstopa na njihovo ozemlje in ga zapušča, ta naloga pa je dandanes, v času čedalje številnejših potovanj in globalnih povezav, vse bolj nujna.
Biometrični potni list ali e-potni list je kombinacija starega papirnatega potnega lista ter majhnega čipa z anteno, ki omogoča elektronsko branje. Čip je v stran potnega lista vgrajen tako, da se vanj ne more posegati, in je zato varen pred namernimi manipuliranji. Čip vsebuje enake osnovne podatke kot prva stran s podatki v vsakem standardnem potnem listu in kodirane digitalne podobe enega ali več biometričnih podatkov lastnika potnega lista.
Ko lastnik potnega lista pristopi h kontrolnemu okencu, kamera posname relevantne biometrične podatke, ki se primerjajo s tistimi v potnem listu. Vsi potni listi, ki jih zdaj izdajajo v Sloveniji, so biometrični in vsebujejo podatke o lastnikovem obrazu, kot so razdalje med obema očesoma, uhljema, nosom in usti.
Biometrične novosti
Dr. Arun Ross, izredni profesor na oddelku za računalništvo in gradbeništvo na državni univerzi v Michiganu, odgovarja na vprašanja, povezana z biometrijo.
Kako je biometrija napredovala v zadnjih desetih letih?
Prvič, natančnost ujemanja se je pri biometričnem sistemu občutno izboljšala. Drugič, zaradi izboljšane zmogljivosti računalnikov in razvoja učinkovitih indeksnih modelov danes iskanje v velikih podatkovnih bazah poteka izredno hitro. Tretjič, izdelali so številne nove senzorje, tako da je zdaj na primer prepoznavanje šarenice mogoče opravljati na daljavo.
O kakšni vrsti natančnega ujemanja govorimo?
Odvisno od podatkov, ki jih želite najti. Če imamo na voljo standardno slikovno podobo obraza ali visokokakovostne podobe prstnih odtisov, je lahko stopnja prepoznavnosti več kot 99-odstotna. Če imamo nizkokakovostne podatke, pridobljene z varnostne kamere, ali okrnjene prstne odtise s prizorišča zločina, pa je natančnost zgolj 60-odstotna.
Na katerem področju imajo tehnike biometrične identifikacije največji vpliv?
Zgodnje sisteme je večinoma uporabljala policija pri preiskavah zločinov, zdaj pa biometrijo vključujejo v sisteme obmejne varnosti in v državne programe izdelave identifikacijskih dokumentov. Biometrija vstopa tudi na potrošniški trg elektronike, na primer v pametne telefone. To bo najverjetneje postalo stalnica, saj prek spleta opravljamo čedalje več občutljivih transakcij, zato postaja potreba po natančnem preverjanju naših identitet čedalje pomembnejša.
Katera pereča etična in varnostna vprašanja se porajajo pri zbiranju in hranjenju biometričnih podatkov?
Eno izmed perečih vprašanj je vprašanje namembnosti, torej ali bodo te podatke res uporabili zgolj v namene, zaradi katerih so jih sploh pridobili. Obstaja tudi strah pred krajo in zlorabo teh podatkov. Lahko na primer nekdo ukrade moj prstni odtis, medtem ko se prenaša prek kiberprostora, in ga uporabi za kakšno drugo transakcijo ali pa morda z uporabo ukradenih podatkov ustvari ponarejen prstni odtis? Pravniki in strokovnjaki za biometrijo poskušajo preprečiti vse tovrstne nevarnosti.
Katere trenutne novosti na področju biometrije se vam zdijo najzanimivejše?
Dandanes velika večina ljudi na svojih pametnih telefonih hrani in uporablja celo vrsto občutljivih osebnih in službenih podatkov. Vključevanje biometričnih rešitev v naše telefone bo postalo zelo pomembno pri aplikacijah, kot je spletno bančništvo. V več afriških državah se zaradi čedalje širšega spletnega dostopa povečuje uporaba pametnih telefonov. Biometrijo bi lahko torej učinkovito uporabljali tudi pri preverjanju identitete na daljavo, kadar ljudje prek pametnih telefonov dostopajo do občutljivih spletnih virov.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
