Kognitivna pristranskost nas ovira pri sprejemanju pravilnih odločitev in vpliva, da selektivno zbiramo informacije glede na naše psihološke težnje do vira teh informacij. Povedano drugače - naši lastni možgani se delajo norca iz nas. Če boste razumeli kako, boste morda v življenju počeli manj napak. Preverite!
1. Poslušamo ljudi, ki so nam všeč
Na informacije ljudi, ki so nam všeč, se odzivamo in hitreje sprejmemo njihove ideje. Obenem tudi lažje spregledamo njihove napake. To vpliva na naše odločitve pri sprejemanju novih ljudi na delovno mesto, pa tudi na to, kako smiselno je v resnici imeti še en zmenek s črnolaso lepotico.
2. Ignoriramo ljudi, ki nam niso všeč
Stremimo k temu, da ignoriramo tudi najbolj ključna, jasna in pravilna dejstva, če jih podajajo ljudje, ki nam niso všeč. Po potrebi preoblikujemo, obrnemo ali spremenimo dejstva tako, da bolje izražajo naš pogled in dodatno diskvalificirajo osebo, ki nam ni všeč. Le komu naj potem verjamamo, koga je pametno voliti na naslednjih volitvah?
3. Naši možgani so programirani proti spremembam
Zato se sprememb bojimo, navade pa so zapečene v najglobje kotičke naših možganov. To pomeni, da nas bodo možgani avtomatično usmerjali k izogibanju situacijam, ki bodo vodile do sprememb, tudi če bi to bile za nas dobre spremembe. Obenem pa se s tem potrdi znano pravilo, da starih psov ne moreš učiti novih trikov.
4. Zanikanje zamaskira realnost
Eden od mehanizmov za soočanje s težavnimi obdobji je zanikanje. Če se prepustimo temu mišljenju, se lahko popolnoma zamaskira realno stanje in ostanemo ujeti v situaciji, ki za nas ni dobra. Primere tovrstnih zanikanj, ki popolnoma zameglijo realnost, vidimo pri ljudeh, ki vztrajajo v slabih razmerij.
5. Izmikanje izgubi
Veliko ljudi ima preko vzgoje in razumevanja sveta programirano težnjo, da je slabše izgubiti nekaj, kar imaš, kot pa pridobiti nekaj novega. Ta način razmišljanja je poglaviten razlog mnogih ljudi, da ostajajo na neki točki v svojem življenju in se nikakor ne morejo premakniti naprej. Koncept, da moraš nekaj izgubiti, da lahko nekaj pridobiš, jim je preveč tuj. Tovrstno razmišljanje lahko npr. močno ovira poslovneže in menedžerje, ki se jim zdi nesmiselno zapraviti denar, da bi dolgoročno lahko zaslužili več denarja.
6. Podobni smo ljudem, s katerimi se družimo
Povej mi kdo so tvoji prijatelji in povem ti kdo si. Poznate to pravilo? Je namreč zelo resnično. Ljudje smo nagnjeni k oponašanju, da se lažje vklopimo v nove socialne kroge. Zato se hitro zgodi, da v skupini ljudi pričnemo sčasoma delovati in razmišljati tako, kot se za to skupino pričakuje. Nekatere znanstvene raziskave celo nakazujejo, da si ljudje v eni skupini prično postajati vizualno podobni. Zato bodite previdni, kakšno družbo imate okoli sebe.
7. Usmerjeni smo k spoštovanju in upoštevanju avtoritet
To pri mnogih ljudeh vodi v slepo prepričanje, da je vsaka beseda, ki pride iz ust avtoritete, sveta. In mora biti upoštevana. V resnici moramo v tiste, ki nas vodijo, vedno dvomiti, ker le tako bomo lahko postavljali pravilna vprašanja.
8. Delujemo na spodbudo
Brez spodbude, pa naj bo pozitivna ali negativna, se nam zdijo številne naloge nesmiselne. Ne najdemo motivacije. To pomeni, da potrebujemo časovne roke za oddajo projektov, da potrebujemo pohvale, da potrebujemo tudi kritike, predvsem pa, da potrebujemo nepričakovane spodbude za tudi najmanjša opravila. Recimo to, da dobimo za vikend obisk, kar nas spodbudi, da bomo končno le pospravili stanovanje.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
