5 načinov, kako nas evolucija ni pripravila na moderno življenje

31. 3. 2015 | Vir: Govori.se
Deli
5 načinov, kako nas evolucija ni pripravila na moderno življenje (foto: shutterstock)
shutterstock

Evolucija je super stvar. Ker biti korala ni niti približno tako zabavno, kot biti človek. A narava je v procesu razvoja vrst poskrbela, da je naše življenje neprestana pot navzgor. Da smo biološko ustrojeni tako, da morda odlično preživimo v divjini, v udobni civilizaciji pa imamo same težave.

Narava očitno ni predvidela, da bo na planetu nekoč obstajala ena sama vrsta, ki bo imela vsako sekundo življenja dostop do preveč soljenega krompirčka, na temperaturo nebes ogreto spalnico in se ji za obroke ne bo potrebno premakniti več kot nekaj metrov. Naš evolucijski softver zato nikakor ni prilagojen za to udobno življenje - in včasih prav nesramno deluje proti nam.

1. V težavnih situacijah zardimo in se pričnemo potiti

Saj poznate to neprijetnost - ko ste vse karte stavili na uspešnost nekega trenutka, pa se vam takrat možgani nenadoma zavrtijo v prazno, dlani in pazduhe se spremenijo v potno močvaro, obraz pa prične menjati vse poznane odtenke rdeče. Res hvala, evolucija. Kajti to je le naš naravni obrambni mehanizem pred neugodnimi situacijami, ko telo poviša krvni tlak, preusmeri kri iz možganov in osredotoči vso energijo na evolucijsko najbolj smiselno rešitev - beg. 

Kar je odlično, če ste sredi gozda in vse kaže, da boste postali večerja neki podivjani zveri. Ne tako zelo odlično, če imate prezentacijo pred polno sejno sobo.

2. Telo si želi sladko in mastno

Vaša želja po nezdravi hrani ni znak vaše šibke volje. Je le evolucijski zapis, ki predvideva, da v našem življenju še vedno obstajajo odbodja, ko hrana ni vsesplošno dostopna. Včasih so temu rekli zima. Danes temu rečemo 1. januar ob osmih zvečer, ko smo res zamudili vse priložnosti, da si nabavimo svežo štruco kruha in bomo morali zato glodati včerajšnjo žemljico. 

Zato nas možgani usmerjajo k sladki in mastni hrani, prepričani, da moramo v trenutku, ko je to mogoče, nabrati zadostne količine zalog za čas, ko bo potrebno malce stradati. Le da se ta slednji čas ne zgodi. In naših možganov očitno ni nihče obvestil. 

3. V večji družbi tujih ljudi se počutimo nelagodno

Ljudje smo bili prvotno organizirani v manjša plemena in naši prazgodovinski možgani še niso dojeli, da takšna oblika družbenih bivanj za nas skorajda več ne obstaja. Zato se mnogi ljudje še danes bojijo (ali pa vsaj čutijo neprijetno) v množici ljudi, ki jih ne poznajo, sploh če pritegnejo pozornost teh ljudi. Je že tako, da je miroljubno spoznavanje tujcev za nas še vedno inherentno tuj proces. Primarno so prej omenjena plemena spoznavala tujce le, če so se srečala z drugim plemenom, čemur pa je potem običajno sledilo vsesplošno klanje in pobijanje.

4. Naše telo ni narejeno za moderni življenjski slog

Morda se nam na prvi pogled zdijo naše zadnjice nadvse primerne za sedenje na pisarniških stolih po osem ali več ur na dan, a dejstvo, da nas potem boli hrbet, da smo kronično utrujeni, ker imamo neredne spalne vzorce in da naša srca odpovedujejo levo in desno pod težo stresnega holesterola ali pretiranih hamburgerjev, so resna opozorila, da naša telesa niso optimizirana za ta življenjski slog.

5. Imamo naravni odpor do rekreacije

Vsakič, ko prispete na fitnes, ste v bistvu zmagali težko bitko s svojim evolucijskih programom. Naravnani smo namreč k ohranjanju energije, saj se je človek včasih gibal veliko več, ko je moral loviti svojo hrano. Dodatne telovadbe seveda ni potreboval in zato naše telo teži k počitku, ne pa k dodatnemu gibanju.

Je pa dodatno gibanje prav to, kar danes potrebujemo za naše zdravje, saj se nam za hrano ni potrebno gibati dlje, kot do hladilnika - ali pa še manj, če imate prijazno partnerico, ki vam "ulovljeni" pršut prinese do kavča.

evolucija

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju