Družina Žbogar je že od nekdaj tesno povezana z jadranjem. Oče Stanislav je predsednik jadralnega kluba Burja v Izoli, sinova Jure in Vasilij pa sta nam na letošnjih olimpijskih igrah priborila odlično srebrno medaljo.
Prvi v vlogi vodje ekipe, ime drugega pa je v slovenskem prostoru že skorajda postalo sinonim jadralstva. Nad že tretjim olimpijskim odličjem je navdušena tudi mama Dragica, ki odkrito priznava, da o jadranju nima veliko znanja.
Oba izredno aktivna in trmasta
Na samem začetku je mama igrala izredno pomembno vlogo na Vasilijevi jadralski poti. Čeprav se sama s športom nikoli ni ukvarjala, pa ga občuduje.
"Zaradi bližine morja in po očetovem zgledu se je kot fantek odločil za jadranje. Vse skupaj se je začelo med poletnimi počitnicami, ko se je udeležil jadranja v optimistu, kmalu pa ga je jadranje vse bolj privlačilo. Seveda pa si takrat niti v sanjah nisem predstavljala, da bo postal tako uspešen in bo prejemal medalje," nam je zaupala Dragica, ki sinu še vedno pomaga voditi finance in računovodstvo, z velikim veseljem pa popazi tudi na vnuka Talina.
Vasilijevo kariero spremlja že vse od začetka, ob tem pa jo je bilo mnogokrat tudi strah, saj je morje nepredvidljivo, zato je marsikatero noč prebedela ob misli na sina. Sicer pa sta oba z Vasilijem izredno aktivna človeka, ki sta le s težavo pri miru. Vasilij je o svoji mami pred kratkim povedal, da se kljub upokojitvi še vedno rada uči novih spretnosti in spoznava nove dejavnosti.
Kljub izredno aktivnemu življenju pa za nič na svetu ne bi zamudila Vasilijevega nastopa, zato je budno spremljala celotno regato. S sinom Juretom sta se slišala dan pred zadnjo regato, medtem ko sta si z Vasilijem izmenjala nekaj besed na prost dan med tekmo. Po njenih besedah je bil živčen, poleg tega pa tudi zelo izmučen. Nervozna pa je bila tudi ona sama.
Do prihoda v cilj v srebro ni verjela
Sklepni del je spremljala kar prek radijskih valov. "Bila sem preveč živčna, da bi regato lahko spremljala v živo po televiziji. Poleg tega me je motila tudi množica ljudi, ki je glasno navijala, saj takšna tekmovanja raje spremljam sama v miru," je poudarila Dragica, ki je sicer Vasilijeva najglasnejša navijačica, sinove športne podvige spremlja že vse od njegovega 10. leta. Zato je zadnje minute preživela le v družbi novinarja Sandija Škvarča. Do prihoda v cilj ni verjela v srebrno medaljo, saj jo je bilo nenehno strah.
"Kaj, če se kaj zalomi? Celotno olimpijsko tekmovanje je bil na drugem mestu in katastrofalno bi bilo, da bi v zadnji regati vse skupaj izgubil," je bila prepričana. K sreči pa se je vse skupaj razpletlo z osvojenim srebrnim olimpijskim odličjem. Veselje v Izoli in drugih krajih po Sloveniji je bilo zato neizmerno. Z vseh strani so deževale čestitke, ki pa se jih Dragica zaradi izredne evforije in čustev na žalost niti ne spomni.
"Prejela sem ogromno čestitk, vendar pa so bila čustva premočna, da bi mi katera izmed njih prav posebej ostala v spominu," priznava mama našega olimpijskega junaka.
Jadralska družinska pot še ni končana
Po Riu se Vasilij poslavlja od olimpijskih tekmovanj z zavidljivim izkupičkom treh medalj. "Za Vasilijem je bogata športna kariera in skrajni čas bi že bil, da se poslovi od OI, saj bi bil na naslednjih star že 46 let. Mislim, da so fizični napori preveliki, telo mu morda ne bi več služilo tako, kot je treba," nam je zaupala Dragica, ki je prepričana, da sin barke zdaj nekaj časa ne bo niti pogledal.
Morda pa si bo Vasilij po osmih letih končno spet lahko privoščil nekaj dni za dopust, še pred tem pa so mu v Izoli pripravili pravi olimpijski sprejem. "Zanj je bila zadolžena občina v sodelovanju s centrom za kulturo in šport, za prav posebno dogajanje pa so poskrbeli ribari, izolski navijači," je razložila Dragica, ki se bo potrudila, da bo po Vasilijevi vrnitvi zadišalo tudi v domači kuhinji. Jadralec je sicer že pred tem poudaril, da je mamina kuhinja iz leta v leto boljša, sicer pa naj bi bil tudi sam odličen kuhar, izučen za prave specialitete. Niti ne dvomimo, da bo pri Žbogarjevih v prihodnjih dneh še veselo, v središču dogajanja pa bo poleg srebrnega odličja tudi sin Talin.
Malček namreč že kaže zanimanje za jadralstvo, vendar pa Vasilij nad tem ni najbolj navdušen. Zaveda se namreč pasti in odrekanj, ki so potrebna pri tovrstnem športu. "Mislim, da bo Talin sledil svojemu očetu in dedku," je prepričana Dragica, ki verjame, da jadralska tradicija družine Žbogar še daleč ni končana.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
