Učitelj petja Joshua Alamu: “Starši niso želeli, da se ukvarjam z glasbo”

3. 7. 2017 | Vir: Story
Deli
Učitelj petja Joshua Alamu: “Starši niso želeli, da se ukvarjam z glasbo” (foto: Primož Predalič)
Primož Predalič

V Slovenijo je pred dnevi iz britanske prestolnice priletel svetovno priznani učitelj petja Joshua Alamu, ki je v bogati karieri sodeloval že s številnimi zvenečimi imeni glasbenega sveta, med drugim je pomagal novopečenim glasbenikom v televizijskih šovih, kot sta Pop Idol in The Voice.

Enkrat na leto obišče tudi Slovenijo, kjer na delavnicah pomaga na glasbeni poti številnim nadobudnim Slovencem.

Story: Številne deklice in dečki že od malih nog sanjarijo, da se bodo nekoč pojavili na odru pred množico ljudi, ki bo v en glas prepevala njihove pesmi. Kakšen je po vašem mnenju čar glasbe, ki nas očitno začara že v zibelki?

V čem se skriva čarobnost glasbe?! Malo bom zaplaval v globine, da pojasnim tole. Odrasel sem s čudovitimi mentorji, ki so mi bili v navdih, tako v življenju kot tudi v glasbi. Zelo sem srečen, da so mi pomagali na poti in bili nekakšen očetovski lik, glede na to, da mojega očeta pogosto ni bilo blizu, ko sem odraščal. Imel sem čudovitega učitelja, ki me je vpeljal v umetnost. Naučil me je marsikaj, predvsem mi je v mislih za vedno ostala njegova ideja o tem, kako je nastal človek in zakaj je glasba v našem življenju tako pomembna. Ob nastanku prvega človeka je namreč odmevala glasba, ki je spremljala celoten proces. To je bilo zelo harmonično, z najrazličnejšimi glasovi, ki so spremljali naše roke, noge ... Zaljubil sem se v to prispodobo naših teles, ki so se sestavljala ob zvokih, ti pa so tvorili glasbo. Prav zato verjamem, da nas je sestavila glasba, zaradi česar smo prav vsi na neki magičen način povezani z zvoki.

Story: Kdaj ste se zavedali, da bo vaše življenje zaznamovala glasba?

Uh, to je dobro vprašanje. Odrasel sem v cerkvi, zato me je ta spremljala že od malih nog. Spodbujali so me, da sem preizkusil veliko glasbil. Prav zaradi tega okolja sem lahko resnično užival v glasbi. Pri 15 letih sem se začel zavedati, da so me dodatno spodbujali k nastopanju in petju, pri sedemnajstih pa sem začel poslušati še drugačno glasbo kot gospel, ki mi je bil do takrat najbližje. Prisluhnil sem številnim velikim glasbenim imenom in se zanimal zanje, saj sem uvidel, da pojejo kot jaz, le veliko bolje. Takrat sem se začel zavedati svojega velikega pevskega daru in začel negovati svojo glasbeno nadarjenost.

Story: Je bila glasba torej edina logična izbira? Ste sploh razmišljali tudi o drugih poklicih?

Starši v resnici niso želeli, da se ukvarjam z glasbo. So tipični afriški starši, ki so želeli, da postanem odvetnik, računovodja ali pa zdravnik. (smeh) Tako pač je! Na njuno željo sem tako nadaljeval šolanje, čeprav sem se bolje znašel za glasbili kot pa v učilnici. Ko sem se naveličal skrivati v glasbeni sobi, sem se uprl in jim pojasnil, da bom dokončal šolanje, vendar se bom potem ukvarjal z glasbo. Očitno sta tudi sama uvidela, da je tako prav, zato sta se strinjala. Vpisal sem se na akademijo, kjer sem spoznal pomembne obraze iz sveta glasbe, ki so bili prisotni tudi na mojih sprejemnih izpitih. Že dan po tem so mi ponudili veliko priložnost v zboru, ki bi spremljal skupino Take That. Sprejeli so me pod svoja krila in me naučili veliko o glasbi, snemanju. Tako je bilo tudi z učenjem, moj prvi učenec je bil veliki angleški najstniški zvezdnik. Moj mentor me je potisnil v sobo z njim in tako sem se moral znajti sam. To je bila najboljša ura mojega življenja! Takrat sem se zavedel, da ne želim več peti, temveč učiti.

Story: Kot učitelj lahko vpliv glasbe opazujete tudi z drugega vidika. Kako menite, da se sprejemanje glasbe spreminja v odvisnosti od države? Kje smo v tej zgodbi Slovenci?

Sprejemanje glasbe se razlikuje po svetu. Velika večina je pod vplivom glasbe z Otoka ali ameriške glasbene industrije, spet drugi so zvesti drugim glasbenim slogom in se ne pustijo podjarmiti zahodni kulturi. Mislim, da ste v Sloveniji še obdržali svojevrstno tradicijo, kar se mi zdi super. Prav zato je z vami zanimivo sodelovati, saj želijo vaši pevci biti zgolj dobri v tem, kar počnejo, in ne delujejo pod vplivom zahodnega sveta.

Joshua Alamu

Story: Že od nekdaj velja, da glasba lahko spreminja svet. Zakaj je tako? Se sami strinjate s tem?

Vsako veliko revolucijo je spremljala tudi glasbena. Zanimivo je tudi, da so glasbo pogosto uporabljali v vojnah, v starodavnih časih so namreč vojsko spremljali tudi glasbeniki. Ti so bili v prvi vrsti, za njimi pa se je vila armada. Glasbeniki so bili tako prve žrtve vojne, ki so sicer vodile vojake naprej. Trobenta in zvoki preostalih glasbil so dvigovali moralo. Glasba ima tako velik vpliv na prav vse, saj lahko spreminja človeške misli in nam pomaga, da se osredotočimo na svoje cilje. Glasba ima izjemno moč, zato verjamem, da bi z njo na pravi način lahko spremenili tudi svet. Ljudje se nanjo odzovejo ter tako izrazijo svoj glas. Uporabljam jo, da spremenim življenja ljudi in jim pomagam. Prav zato ljudje po mojem programu niso potrti, naveličani ali prepričani, da niso dovolj dobri, temveč ravno nasprotno. Po navadi so še dodatno inspirirani, zadovoljni in polni zagona za naprej. Glasbo zato jemljem zelo resno!

Story: S tem marsikomu spremenite življenje, tako kot tudi z znanjem, s katerim ste pomagali udeležencem televizijskih šovov.

Zavedati se moramo, da so te oddaje narejene za zabavo, prava vrednota tako ni nujno spreminjanje življenje ali pomoč. Moja služba v ozadju je, da osebo na neki način pripravim na oddajo, na življenje. Prav zato se še bolj zavedam, da mladi glasbeniki potrebujejo prostor za rast, pravilno mentorstvo. Želim, da ti mladi nekaj odnesejo. Če bi bil vrtnar, bi uporabljal lopato ali grablje, tako pa sem glasbenik in glasba je moje glavno orodje. Učence želim navdahniti, tako da vidijo nekaj več, si zastavijo nove cilje in še izboljšajo svoje znanje. Že majhna sprememba lahko vpliva na mišljenje, obnašanje pa tudi na to, kar privlačijo nase. Življenje bo vedno težavno, vendar pa se naučiš rasti. Tako je bilo tudi z menoj, za mano je 20 let napak, rasti, poskušanja ... Danes lahko rečem, da sem užival v prav vsaki sekundi zadnjih dveh desetletij.

Joshua Alamu

Story: V bogati karieri ste sodelovali s številnimi zvenečimi glasbenimi imeni. Kakšna je razlika med profesionalci in začetniki?

Disciplina in čas! Profesionalni glasbeniki so dolgo pilili stvari, tako da je njihov nastop videti še bolj dinamičen in naraven. Na odru tako na poseben način komunicirajo z občinstvom, česar novinec še ne zmore. Prav zato mi je všeč, kadar vidim profesionalne glasbenike, ki lahko vsaj za trenutek stopijo na raven nekoga, ki šele začenja, in komunicirajo z njim. Kljub temu pa lahko stopijo nazaj na vrh in naredijo nekaj izjemnega. Prav to je zame čar mentorstva, saj lahko mladi vidijo, da z vloženim trudom in časom tudi sami nekoč dosežejo to.

Story: Slovenci veljamo za dokaj deloven narod. Ste to na delavnicah lahko občutili tudi sami?

Vsak izmed nas ima v življenju svojo vlogo. Slovenci ste zelo delavni, dober primer je moja prijateljica Nataša Nahtigal, učiteljica petja, ki je dosegla že marsikaj. Nihče se namreč ne sme bati trdega dela, saj ti le to da ključ, s katerim odpreš številna vrata. Nikoli me ni bilo strah trdega dela, zato pa sem prilezel sem. Trdo delo se mora kljub temu spremeniti v pametno delo, tako veš, da nečesa ne delaš zaman. Da svoje energije ne porabljaš brez smisla.

Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord

Nova Story že v prodaji

Story 26/2017

Story 26/2017, od 22. 06. 2017