Susan Cain: Introvertirani otroci so naša prihodnost

9. 7. 2016 | Vir: Jana
Deli
Susan Cain: Introvertirani otroci so naša prihodnost (foto: arhiv revije Jana)
arhiv revije Jana

Za introvertirance je pomembno, da se trudijo uresničiti svoje potenciale. V začetku junija je izšla knjiga Quiet Power nadaljevanje njene prve uspešnice Tihi* (v izvirniku: Quiet: The Power of Introverts in a World That Can't Stop Talking).

V novi knjigi Quiet Power je predstavljena kot ženska, kot avtorica, ki raje posluša, kot govori, ki raje bere, kot se druži z ljudmi, in ki se raje pogovarja na štiri oči, kot čepi na skupinskih srečanjih. Susan Cain je šele štiri leta po izidu svetovne uspešnice Tihi izpolnila svojo obljubo in napisala nadaljevanje ter nadgradnjo prvenca, namenjeno staršem in vzgojiteljem ter učiteljem introvertiranih otrok. Med njimi se namreč skrivajo umetniki in misleci, rešitelji problemov današnjega in jutrišnjega dne, kajti v iskanju samote ni nič nenavadnega, samota je lahko tudi neizčrpen vir moči in navdiha.

Cainova izhaja iz lastnih izkušenj

»Ko sem bila otrok, sem se zelo dobro zavedala, da sem bolj zadržana od drugih, da sem sramežljiva in da se zelo čustveno odzivam na ljudi in dogodke okoli sebe. Teh čustev seveda nisem kazala navzven,« je nekaj dni pred izidom knjige Quiet Power za britanski časnik The Telegraph povedala Cainova, mati dveh otrok, nekoč študentka prestižnih ameriških univerz Princeton in Harvarda. In ravno Harvard, že leta 1636 ustanovljena zasebna univerza v Massachusettsu na ameriški vzhodni obali, je bil osrednji poligon njene študije, iz katere je nastala knjiga Tihi. To seveda ni bilo naključje, kajti Harvard je obiskovalo osem poznejših ameriških predsednikov, tudi Barack Obama. S Harvarda izhaja velikansko število predsednikov uprav ameriških, in ne le ameriških korporacij, investicijske banke in zavarovalnice se pri iskanju novih, zlasti nadarjenih kadrov, vselej najprej ozrejo proti ... Harvardu. Toda Harvard ima svojo kulturo in ta kultura je globoko zakoreninjena v ameriško družbo, v ameriško pojmovanje uspešnosti, in ker je ameriška zabavna industrija tako močna in njen vpliv globalno prevladujoč, se je vzorec uspešnega človeka, vzorec ekstrovertiranca, ki je ves čas med ljudmi, nenehno zabaven in vselej glasen, zažrl v vse družbe.

Gandhi in Mandela sta modrost našla v miru

Cainova se je po odvetniški karieri na Wall Streetu umaknila v krog družine, se posvetila raziskovanju vzorcev vedenja introvertiranih ljudi in seveda našla samo sebe. Postala je avtentična različica same sebe, knjiga Tihi je bila rezultat sedmih let 'izjemnega zadovoljstva', kot je sama opisala raziskovalno delo. Pri tem je ugotovila, da je introvertiranost dragocena lastnost.

Presenečenje?

Mar nista bila introvertirana tudi Mahatma Gandhi in Nelson Mandela, velika modreca in velika osvoboditelja indijskega in južnoafriškega ljudstva? Mar ni ravno Gandhi dejal, da lahko na nežen način streseš svet? Mar ni znal ravno Gandhi sprejemati kompromisov in njegov boj ni bil pasiven, temveč je bil trden v iskanju resnice?

»Moja plahost je bila moj ščit in varovalo. Dovolila mi je, da sem rasel, in pomagala mi je, da sem laže razločil resnico,« je dejal Gandhi in kako blizu mu je bil v razmišljanjih Mandela, ko je 18 let, preživetih v zaporu na otoku Robben Island, opisal kot izredno dragoceno obdobje, v katerem je imel dovolj časa, da je razmislil o prihodnosti Južne Afrike, se pri tem otresel sovraštva do belcev in srečal modrost.

»Da bi preobrazili velika podjetja, ne potrebujemo gigantskih osebnosti. Potrebujemo voditelje, ki ne gradijo svojega ega, temveč družbo, ki jo vodijo,« je v knjigi Tihi tudi zapisala Cainova. Obdobje, ki ga je preživela na pogajanjih na Wall Streetu, je s časovne distance opisala kot 'bivanje v neki tuji deželi', v kateri se vsi trudijo biti enaki.

Včasih je treba premagati strah

»Seveda moramo tudi introvertiranci včasih premagati strah in stopiti pred javnost. Predstaviti moramo svoja stališča in se ne zadrževati na obrobju, saj so naše vrline za vsako družbo izjemno dragocene. Za introvertirance je pomembno, da se trudijo uresničiti svoje potenciale,« je ob izidu knjige Tihi dejala Cainova. Nekaj dni pozneje je imela TED-predavanje, na katero se je pripravljala, kot bi šlo za maraton. Hotela je namreč, da nastopi najbolje, kot zmore, karkoli bo to že pomenilo. Ker je bila v tem iskrena, se je dotaknila ljudi, njen nastop si je doslej na Youtubu ogledalo že več kot 13 milijonov ljudi. A njena druga knjiga Quiet Power ni edina nadgradnja začetega dela. V letu 2015 je ustanovila podjetja Quiet Revolution (Tiha revolucija), katerega poslanstvo je v celoti posvečeno spreminjanju kulture dojemanja tihih ljudi in otrok v vrtcih, šolah in podjetjih. Cainova je namreč ugotovila, da je večina dejavnosti usmerjena v spodbujanje ekstrovertiranosti. (Ne)sprejemanje introvertiranosti se po njenem začne že v družini. Za nekatere je dejstvo, da otrok raje bere in se sam igra, nekaj odličnega. Nekateri bi bili ob takem vedenju zaskrbljeni. V resnici sta obe obliki vedenja zdravi in čudoviti.«

Viri notranje moči

Cainova je med pisanjem knjige Tihi sama pri sebi ugotovila, da so nekatere njene lastnosti – da dobro posluša ljudi, da razmisli, preden kaj ukrene, da je rada sama, da mirno pristopa v napetih okoliščinah, da ima raje nekaj tesnih prijateljstev kot nekaj sto površnih znanstev – v resnici vir velike notranje moči.

Luka Tonelli, fotografije: getty images, arhiv mladinska knjiga

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec