Greg Nicotero: Legenda posebnih filmskih efektov

28. 3. 2016 | Vir: Story
Deli

Greg Nicotero je filmska ikona tega žanra, je nagrajen ameriški ustvarjalec posebnih efektov, televizijski producent in režiser, ki ga je Story spoznal v kontekstu serije Živi mrtveci. Serija je v Evropi v zadnjih sezonah doživela velik uspeh, v ZDA pa je že leta 2012 podrla rekord gledanosti, saj si jo je ogledalo kar 10,9 milijona gledalcev ...

Story: Prebrala sem, da so filmi o zombijih pravzaprav zaznamovali vašo kariero, tudi vaša prva služba je bila povezana s tem žanrom. Kaj vas pri tem tako pritegne?

Mislim, da ideja o tem, da 'nekaj' invazira tvoje telo. Da nekdo, ki si ga poznal in imel rad, postane le lupina. Zame so najbolj močno trenutki v šovu tisti, ko se kdo poskuša povezati s kom, za kogar verjame, da ima vsaj kanček iste osebnosti, kot jo je poznal pred njegovim 'zombi' stanjem. Imam dva otroka, za katera bi naredil vse, in tudi mene straši misel, da bi izgubil možnost čustvene povezanosti z njima.

Story: Ko primerjamo serijo Živi mrtveci z drugimi filmi in serijami o zombijih, opazimo, da je serija veliko manj humorna od drugih ...

... tega ne bom vzel kot negativno kritiko. (smeh) Mislim, da ljudje v sedemdesetih ali osemdesetih letih niso vedeli, kako sprejemati nasilje, zato so to usklajevali s komedijo. Mislim, da naša serija ni popolnoma brez humorja, ampak je samo temačnejša od drugih stvari z zombijevsko tematiko.

Story: Pa je to tudi posledica tega, da smo v svetu priča čedalje temačnejšim časom?

Pri nas zgodba sledi stripu. Se je pa ta žanr v zadnjem času tako populariziral tudi na račun video iger. Ko so mladi in ljubitelji videoiger dobili v roke igralne konzole v obliki pištol, so odkrili svet, ki mu prej niso bili izpostavljeni. V večini zaradi tega, ker so starši menili, da so takšni filmi preveč nasilni. Sicer pa, ja, svet zabavništva je vedno odsev stanja v družbi. Če pogledamo v zgodovino, na primer v čas med vojnama v ZDA, so ljudje s filmi poskušali ubežati realnosti in filmi so postali izhod. Spet drugi se morda s filmi spopadajo s svojimi demoni in prav to priložnost ti daje serija.

Story: Morda pa nam je všeč tudi zato, ker je ta grožnja z zombiji hujša, kot je realnost, in nas zato morda malce pomirja?

Ne vem, ali bi se lahko strinjal, da zombijevska apokalipsa daje ljudem občutek udobja. Mislim, da smo ljudje, ki smo del pop kulture, prepričani, da smo vsemu kos, v resnici pa ni tako. Leta 1994 sem med velikim potresom živel v Los Angelesu, in čeprav so nas vsi vedno opozarjali, da moramo imeti doma sete za preživetje v primeru potresa, ga nisem imel. Ko gledamo filme, mislimo, da smo pripravljeni na vse, a resnica je drugačna.

Story: Gledalci si predstavljamo, da ima takšna serija zelo velik proračun. Pa je res tako?

Bolj kot to je fascinantna količina denarja, ki ga prikažemo na zaslonu. Recimo, prizor, v katerem se igralci borijo za Aleksandrijo, smo posneli v devetih dneh. Dobil sem veliko pohval, da veliko filmov, ki jih snemajo veliko dlje, ni videti tako dobro kot ta del. Zgodba v seriji je zelo zapletena in številni režiserji, ki so delali tudi v seriji Igra prestolov, so rekli, da je naša veliko bolj kompleksna.

Story: Pa ste presenečeni, da lahko po televiziji zdaj prikazujete toliko nasilnih prizorov? V preteklosti, recimo pred 30 leti, jih v kinu nismo mogli videti ...

Res sem presenečen, da lahko pokažemo to, kar pokažemo. Delamo stvari, ki so res zelo grafične. Ampak časi so se spremenili, je pa tudi res, da je razlika med nasiljem, ki ga izvajamo nad zombiji, in med nasiljem nad ljudmi. Pri zadnjem se vsekakor malce 'vlečemo nazaj'.

Story: Pa imate morda kakšne omejitve. Recimo, da bi v šovu ubili dojenčka zombija?

Seveda imamo omejitve. Dojenčka zombija, na primer, še nismo ubili. Mislim, da pokažemo veliko, ne pa vsega. V zadnji sezoni, ko Rick ustreli Peta v obraz, recimo ni bilo razloga, da bi na televiziji pokazali, kako Petu raznese obraz. Bolj dramatično je bilo, da smo pokazali Rickov odziv, njegove emocije, ker je takrat šlo za Rickovo izbiro. Torej, velikokrat pustimo stvari, da se ustvarijo in razvijejo v domišljiji.

Story: Kaj pa je največji izziv, s katerim se srečujete pri ustvarjanju šova?

Mislim, da to, kako hitro ga snemamo. Eno epizodo snemamo osem dni in prav ta časovna omejitev prinaša dodatno energijo. To je velik izziv in imeti moraš veliko bližnjic. Moja prednost je ta, da sem pri seriji vse od prvega dne, da poznam like, igralce, zgodbo ... Včasih se z glavnim igralcem, Andrewem Lincolnom, samo pogledava, pa že veva, kaj si misliva, in to je velika prednost.

Napisala Kaja Milanič
Fotografije Fox TV

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju

Nova Story že v prodaji

Story 12/2016

Story 12/2016, od 17. 03. 2016