Kot za vsakega otroka so bili tudi zame dnevi, ko je v mesto prišel cirkus, posebni. Ogromen šotor, živopisani kostumi klovnov, neverjetne vragolije akrobatov in gore rožnato obarvane sladkorne pene.
A kaj, ko sem cirkus vsakič zapustila objokana. V drugem delu so bile, vsaj po prepričanju lastnikov cirkusov, glavne zvezde živali. Pogled na žalostne slone, kamele, tigre in pse, ki so skakali okoli krotilcev z biči, me je, in prepričana sem, da tudi številne druge otroke, predvsem pa odrasle, namesto v dobro voljo prignal do joka.
Leta pozneje sem večkrat obiskala cirkus v Moskvi, enega najboljših cirkusov na svetu. Drugi del sem vedno izpustila in si na vso moč želela, da bi nekoč v cirkusu nastopali le ljudje. Če se želimo zabavati, se zabavajmo kot ljudje in v to ne silimo živali! Kmalu zatem pa so se moje želje uresničile. Prvič sem za umetniški Cirkus sonca (Cirque du Soleil) iz kanadskega Montreala slišala od navdušenih ameriških popotnikov, ki so si ogledali njihove prve mednarodne predstave.
Začetki na ulici
Začetki cirkusa, ki je postavil nove standarde in premaknil mejnike človeških gibalnih sposobnosti, segajo v osemdestea leta prejšnjega stoletja, ko se je skupina umetnikov pod vodstvom Gillessa Ste-Croixa odpravila na ulice Baie-Saint-Paula, očarljive vasice na obali reke svetega Lovrenca v bližini Quebeca. Domačini so bili nad žonglerji, plesalci in požiralci ognja navdušeni, uspeh pa je enega od nastopajočih, Guya Lalibertéja, spodbudil, da je leta 1984, ob 450. obletnici Cartierovega odkritja Kanade, skupino popeljal na turnejo po vsej provinci. Predstava je bila nenavadna, dramatična mešanica cirkuških vragolij in uličnega performansa, kateremu so poseben čar dajali kričeči kostumi, magična razsvetljava in prav za predstavo napisana glasba. In brez živali! Predstavo so poimenovali Cirque du Soleil, saj naj bi sonce po Laibertejevih besedah predstavljalo mladost, energijo in moč.
Z ulic na največje odre
»Ljudje morda mislijo, da smo se odločili reformirati cirkus in smo to kar storili. A stvari se niso razvijale tako. Bili smo skupina norih ljudi, ki smo želeli delati nekaj novega, in korak za korakom smo izostrili vizijo, kakšen naj bi bil modern cirkus,« so besede Renéja Dupéréja, glasbenika, ki je avtor glasbe za kar deset cirkuskih šovov.
Leta 1978 so s predstavo We Reinvent the Circus (ustvarjamo nov cirkus) obiskali festival v Los Angelesu in hipu osvojili občinstvo in medije, predvsem zaradi edinstvenega okroglega odra in vključevanja občinstva, tako fizično kot skozi domišljijo. Po uspehu v ZDA so predstavo preselili tudi na odre Londona in Pariza in začeli dosegati mednarodno slavo. Od leta 1993, ko je predstava Mystère postala prva stalna predstava v Las Vegasu, v posebej zgrajenem gledališču, v mestu luči nastopajo s celo vrsto šovov, poleg stalnih predstav pa svetovno občinstvo navdušujejo tudi s potujočimi predstavami, kot je Varekai, ki jo bomo videli v Ljubljani 14. in 15. oktobra.
Montreal, valilnica cirkuških zvezdnikov
Danes je Cirque du Soleil ogromna institucija, ki zaposluje kar štiri tisoč oseb, sedež pa je ostal v Kanadi, v francosko govorečem Montrealu, kjer ustvarjajo najbolj kreativni predstavniki različnih strok, od umetnikov do obrtnikov. V isti zgradbi pa se v različnih akrobatskih dvoranah urijo plesalci in akrobati, ki so bili sprejeti v ekipo, a morajo, preden začnejo nastopati v predstavi, svoje sposobnosti popolnoma izpiliti.
A Cirque du Soleil niso le cirkusanti, ki pridno vadijo, ampak je nastopajočim in ustvarjalcem na voljo celoten raziskovalni center, ki proučuje materiale, opremo in akrobatske tehnike.
Zaposleni v cirkusu pa so še posebej ponosni na dejstvo, da je stavba, v kateri od leta 1997 domuje sedež cirkusa, zrasla na prostoru nekdanjega montrealskega odlagališča odpadkov. Danes se okoli zgradbe razrostira čudovit zelenjavni vrt, katerega pridelke uporabljajo za pripravo obrokov zaposlenih, kar ostane, pa si zaposleni razdelijo med seboj.
Varekai – zgodbe iz gozda
Oktobra se bo Cirque du Soleil s predstavo Varekai predstavil slovenskemu občinstvu. Varekai so prvič predstavili javnosti leta 2002 v Montrealu, do danes pa si je magično predstavo ogledalo že več kot 10 milijonov gledalcev v več kot 130 mestih, gostovali so v 23 državah po vsem svetu. Zaradi izrednega uspeha so pred dvema letoma novo turnejo začeli na odru drugačnega formata, ki omogoča nastop 50 umetnikom iz 19 različnih držav.
Beseda Varekai pomeni 'kjerkoli', izvira pa iz jezika Romov – večnih nomadov. Spektakel si je zamislil in režiral Dominic Champagne, ki je skozi predstavo pokazal svoje občudovanje nomadske duše in duha cirkuške tradicije.
Zgodba se začne globoko v gozdu, na vrhu vulkana, kjer obstaja nenaveden svet, kjer je mogoče prav vse. Ta svet se imenuje Varekai. Glavni junak predstave je Ikarus, ki se ranjen znajde v neznanem svetu. Njegova želja po življenju in premagovanju ovir ga žene v neznane višave, do končnega preporoda. Na poti ga spremljajo Obljubljena, eksotično bitje, ki Ikarusa osvoji s svojo lepoto in postane njegova luč, ki ga vodi k preporodu, Vodnik, ki Ikarusa navdihuje z modrostjo, in Opazovalec neba – nori znanstvenik, ki interpretira sporočila in svari pred težavami. Na poti se srečujejo z gruzinskimi plesalci, ruskimi skakalci, gozdnimi akrobati in drugimi bitji, ki nas s svojimi kostumi in neverjetnimi akrobacijami popeljejo v začaran gozd.
Prav kostumi so ena od zaščitnih znamk Cirque du Soleila. Pod predstavo Varekai se je kot kostumografka podpisala Eiko Ishioka. Pod njenim nadzorom so spretni mojstri za izdelavo več kot 600 čevljev, lasulj, pokrival in dodatkov porabili kar 33 tisoč ur dela! Le za vzdrževanje kostumov ekipa garderoberjev potrebuje 250 ur na teden. In če se bo predstava začela z rahlo zamudo, nikar ne godrnjajte, saj nastopajoči za ličenje potrebujejo od 45 minut do ure in pol, vsak pa si ličila nanese sam! Tudi glasba skladateljice Violaine Corradi je bila navdihnjena z vseh koncev sveta, od zvokov havajskih ritualov, pesmi francoskih trubadurjev iz 11. stoletja, tradicionalnih armenskih melodij do gospela in sodobnih aranžmajev, ki povezujejo edinstven glasbeni univerzum Varekai. Kot večino predstav tudi Varekai spremlja skupina sedmih glasbenikov in dva pevca. V cirkusu se mora glasba prilagoditi dogajanju na odru, zato so glasbeniki in tonska ekipa skozi celotno predstavo povezani prek slušalk.
Če vas bo predstava očarala, naj omenimo, da je Varekai le ena od 20 predstav Cirkusa sonca, ki si jih lahko ogledate na različnih koncih sveta, devet jih je potujočih, 11 pa jih ima stalen dom, največ, kar osem, si jih lahko ogledate v Las Vegasu.
Besedilo: Jasmina Dvoršek // Fotografije: arhiv Cirque du Soleil, profimedia
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
