David D'Arcy je Newyorčan, ki je prejšnji vikend v Kranjski Gori na festivalu dokumentarnega filma UNAFF predstavljal svoj film Wallyjev portret (Portrait of Wally). Zgodba, ki obuja grenak spomin na čase nacistične okupacije in se osredotoča na problem kraje umetnin v tistem času, pa je s kraji, v katerih je David preživel zadnjih nekaj dni, povezana tesneje, kot si morda mislite.
David, kako se počutite tu, v Sloveniji?
Lokacija in vožnja med Ljubljano in Kranjsko Goro, kjer sem nastanjen, me spominja na South Lake v Združenih državah. Narava je podobna, prelepi sončni dnevi so, malce snega doda občutek. Vsekakor pa upam, da ga bomo v prihodnjih dneh deležni še kaj več.
Na festivalu ste predstavljali svoj film Wallyjev portret. Nam lahko o njem poveste kaj več?
Film se v veliki meri nanaša na ta geografski del sveta tukaj in je film, ki govori o svetu umetnin. Egon Schiele je v letu 1912 naslikal portret svojega dekleta Neuzil. Slika je sicer narisana na veliko mehkejši način kot druga njegova dela, kar so številni jemali kot znamenje njegovih čustev do nje. Na žalost so se čez čas ta čustva spremenila, saj jo je zapustil ... in na žalost sta oba umrla v letu 1918. Slika je po smrti pripadla židovskemu prodajalcu umetnin iz LEA družine Bondi, ko pa so nacisti prevzeli oblast v Avstriji, se je zgodba začela zapletati ...
Slika je s takšno zgodbo zagotovo zbudila zanimanje?
Brez dvoma je to ena izmed najbolj priljubljenih slik v Avstriji ta hip. Zgodovina kraje jo je v resnici naredila za pravo turistično znamenitost.
Slika je s takšno zgodbo zagotovo zbudila zanimanje?
Brez dvoma je to ena izmed najbolj priljubljenih slik v Avstriji ta hip. Zgodovina kraje jo je v resnici naredila za pravo turistično znamenitost.
Že pripravljate kakšen nov film s podobno tematiko?
Pravkar pišem o težavah z lastništvom kulturnih stvari na Kubi, kjer se je nekaj podobnega zgodilo v 60. letih prejšnjega stoletja. Bo pa brez dvoma moj naslednji film, v katerega bom vpleten, o kakšnem drugem umetniku in kakšni drugi umetnini. Veliko je zgodb v tem svetu, ki so prav tako zanimive. Ampak morda ne tako blizu Kranjski Gori. (smeh)
Pred najinim pogovorom ste povedali, da ima vaš film več skupnega z našimi kraji, kot si morda mislimo.
Le nekaj kilometrov stran od Kranjske Gore je državna meja med Italijo in Avstrijo. To je območje, na katerem je mejo prečkalo veliko nacistov, veliko vojnih kriminalcev ... Ne le oni, tudi slovita umetniška dela. Od tam pa so se razkropila po svetu.
Sicer pa ste film pred Slovenijo predstavljali že v številnih državah sveta, kajne?
Zanimivo je, da občinstvo, ki je želelo videti ta film v Združenih državah, ni bilo tako številno. Medtem ko smo na naših predvajanjih filma v Izraelu morali ljudi celo odslavljati pri vhodu, ker je bila dvorana prepolna. Na vsako predvajanje pa so prišli tudi člani družine Bondi, ki so se v tistih časih razkropili po svetu, številni so odšli prav v Izrael.
Kaj pa so vam kaj rekli na predvajanjih?
V resnici zanje niti sami nismo vedeli, ker je bila družina tako razpršena po svetu. Številni so bili do dokumentarnega filma na začetku precej nezaupljivi, ker nas niso imeli priložnosti spoznati in ker tudi sami niso v filmu. Večinoma pa so si prišli film ogledat, in ker jim je bil všeč, so se nam oglasili. To je lepa izkušnja.
Je kraja umetnin vse bolj priljubljena tema v filmih? Sama jih opažam vse več ... Je res?
Vesel sem, da to slišim. Mislim, da o tem še ni bilo narejenih dovolj filmov. (smeh) Ampak ja. Ali je priljubljeno? Mislim, da ne. Ampak jaz o tem težko govorim. Mislim, da ta tema ni priljubljena dovolj, je pa res, da zanimanje raste. V zadnjih desetih leti je bilo o tem posnetih recimo pet filmov.
- Festival je organiziral Matjaž Javšnik
David je bil letošnji gost prvega festivala dokumentarnega filma UNAFF, ki je v Kranjski Gori potekal med 5. in 7. januarjem. Gre za festival in filme, ki v ospredje postavljajo človekove pravice, in kot je povedal organizator, sicer priznani igralec Matjaž Javšnik, je filmski festival nekakšna organska nadgradnja poletnega festivala – mednarodnega filmskega festivala Kranjska Gora. "Lani smo ga prvič organizirali konec junija in na začetku avgusta. Na njem smo imeli tudi poseben sklop, aktivistični in dokumentarni film, in naleteli na resnično dober odziv," je še povedal Matjaž.
