Po dveh letih je italijanski pevec Eros Ramazzotti izdal nov album Perfetto, odšel na turnejo, v sklopu katere je 22. septembra prišel tudi v ljubljanske Stožice. Čeprav je na sceni že več kot 30 let, nič ne kaže, da bi njegova zvezda že bledela.
Pogovarjati se po telefonu z Erosom Ramazzottijem ni šala, zlasti če ga spremljaš od njegovih začetkov, ko je na festivalu v San Remu zmagal z legendarno pesmijo Terra Promessa. A trema mine že po dveh stavkih in na koncu se ti zdi, kot da se pogovarjaš z nekom, ki ga zelo dobro poznaš.
Imate tri otroke, Aurora je sicer stara že 18 let, a dva majhna otročka zahtevata veliko pozornosti. Kako usklajujete kariero in zasebno življenje?
Vedno poskrbim, da nisem veliko zdoma. Tudi zdaj smo turnejo organizirali tako, da lahko vmes pridem vsake toliko časa domov. Včasih pa me tudi moji obiščejo, tako da jih ne zanemarjam preveč.
Se kdaj počutite osamljeno?
Prav nikoli, saj imam okoli sebe vedno ljudi, ki jih imam rad in ki imajo radi mene. Tudi takrat, ko moje družine ni poleg, jo zamenja moja ekipa, s katero smo kot ena mala družina.
Kako se razumete s svojo najstarejšo hčerko Auroro?
Imava odličen odnos in velikokrat se vidiva. Upoštevam tudi kakšen njen nasvet glede svoje glasbe. Sicer pa tudi sama čedalje bolj vstopa v medijski svet in poskušam ji pomagati, kolikor se le da.
Kako pa na vašo glasbo gleda vaša soproga?
Ja, je moj dobri kritik, čeprav je na koncu vendarle občinstvo tisto, ki odloča o tem, ali jim bo neka pesem všeč ali ne.
Ste komu posebej posvetili svoj zadnji album ali le svojim oboževalcem?
Posvetil sem ga svojemu prvemu glasbenemu založniku, ki je preminil pred letom dni. Bil mi je kot drugi oče, stal mi je vedno ob strani in mi je najbolj pomagal na začetku kariere. Zaradi njega sem tudi zdaj tu, kjer sem.
Od kod ime albuma Perfetto? Ker je enostavno popoln?
To je bolj fraza, ki jo uporabljamo Italijani. Perfetto je beseda, ki jo najdete na koncu marsikaterega stavka. Album vsekakor ni popoln, ker je vedno nekaj, kar bi lahko bilo boljše. Sam se nenehno trudim biti najboljši, ampak saj veste, da vedno ne more biti tako.
Že dolga leta snemate v Ameriki. Tudi ta album ste do konca posneli v Los Angelesu ...
Res je, rad ustvarjam z ameriškimi glasbeniki, saj se mi zdi, da imajo nekaj več oziroma njihov način dela je drugačen, kar mi zelo ustreza.
Ali vložite veliko truda v to, da ste vedno v top formi?
Ja, kar nekaj, saj moram biti pripravljen na nastope. Jem biološko pridelano hrano, no, vsaj trudim se, kar pa mi ne uspe vedno. Včasih sem pojedel tudi več mesa, zdaj pa se trudim biti bolj discipliniran.
Veliko telovadite?
S prijatelji veliko igram nogomet in tudi tečem dosti. A če sem povsem iskren, verjetno bi moral več. Posebej zdaj po počitnicah, ko sem res preveč jedel in moram shujšati nekaj kilogramov za nastope. Na srečo je nogomet poleg glasbe moja velika ljubezen. In poleg tega, da ga igram, rad tekme spremljam tudi v živo.
Zase pravite, da ste dokaj sramežljivi ...
Na odru sem drug človek, ko pa stopim z odra, sem spet samo jaz, nekoliko bolj sramežljiv. Mogoče sem bil kot mlad pevec malce nadut, če pogledam nazaj, a zdaj sem povsem običajen človek, ki pač rad poje.
■ Sandra Bratuša
