Werner in Andreja: Kanenas je že doma!

22. 7. 2009 | Vir: Lea
Deli

“Rojstvo otroka je nekaj najlepšega, kar se ti sploh lahko zgodi v življenju! Večkrat sem se spraševal, kateri trenutek v življenju zbuja v meni najlepše občutke. Mislil sem, da je to poroka na Maldivih, prvi potopi v morske globine, moj prvi koncert v razprodani dvorani Tabor leta 2000 ... ampak zdaj vem!

Ko enkrat sodeluješ pri porodu in ti žena podari najlepše darilo na svetu, dojenčka, preprosto veš, da je to ta trenutek, ki se ne more primerjati z nobenim drugim!” nam je prve občutke po rojstvu hčerkice Kanenas zaupal srečni očka Werner.

Pevec je po usodnem 13. juliju, ko se mu je rodila hčerkica, prepričan, da bi porod svojega otroka moral doživeti vsak očka. “Od tega dejanja naprej gledaš na svojo ženo z drugimi očmi! Od nekdaj sem zelo spoštoval ženske, ampak ko doživiš porod v živo in na svoje oči vidiš, kaj da ženska skozi, da bi ti podarila otroka, začneš drugače dojemati njo in njeno osebnost,” pravi.

Bila je kot levinja

Andreja je imela dolg porod, ki je trajal skoraj 12 ur, in Werner si niti predstavljal ni, da je njegova na videz tako krhka žena, ki se na trenutke zdi, kot da je iz najfinejšega porcelana, lahko tako močna.

“Moja žena se ni predala, dokler ni najina črnolasa princeska privekala na svet. Ponosen sem na Andrejo, borila se je kot levinja. V dno srca sem začutil, da ni stvari na svetu, ki je midva skupaj ne bi zmogla! Prvi občutek je nepopisen. Najprej so Kanenas dali mamici, da jo polupčka, potem sem jo v naročje dobil jaz. Gledal sem te velike očke in jokal od sreče ter čustev, ki se brez nadzora sprostijo v človeku,” razneženo pripoveduje novopečeni očka.

Kot od Boga blagoslovljena

Medtem ko sta njegovi princeski še uživali udobje postojnske porodnišnice, si Werner, ko je bil sam doma, ni mogel kaj, da ne bi sedel v vijoličasto pobarvano sobo svoje hčerkice in se ob obujanju spominov s solzami hvaležnosti v očeh zahvaljeval tistemu tam zgoraj.

“Teče 13. leto, kar sem spoznal usodno in najlepšo žensko v življenju. Oba sva rojena 13., pa še Bog naju je blagoslovil s princesko Kanenas na Andrejin rojstni dan! Z Andrejo sva presrečna, da nama je uspelo izpeljati tisto, kar sva si zastavila v življenju. Kupila sva veliko stanovanje v Ljubljani, počitniško stanovanje v Sončnem logu, zagotovila sva si prihodnost, pa tudi veliko potovala in uživala. In zdaj je prišlo tisto najlepše obdobje, za katero sva se vsa ta leta trudila in pridno delala, obdobje, ki ga bova lahko podarila najini črnolasi deklici,” je takrat razmišljal Werner in že koval načrte za sprejem svojih ljubih žensk.

Kot v filmu

Andrejo in Kanenas je očka iz porodnišnice odpeljal z enodnevno zamudo, ker je dojenčica kot večina novorojenčkov dobila zlatenico in je morala pod lučko. Med vožnjo domov je začela malce jokati, ampak je Werner takoj na glas navil muziko in se je malce umirila.

Ko so prispeli domov, je deklica še vedno gledala kislo in se ‘cmizila’, ko pa so vstopili v stanovanje, je najprej na široko pogledala, se kot blažena nasmehnila, zaprla očke in zadovoljno zaspala. “Z Andrejo sva bila prepričana, da bo najprej želela jesti, a očitno je začutila naš topel dom in se povsem sprostila,” pravi Werner.

Je pa toliko večji šok ob prihodu domov doživela Andreja. Werner je ob pomoči Brigite Šuler in prijateljice Pike namreč poskrbel, da je bilo kot v filmu. Do vhoda potreseni cvetni lističi vrtnic, baloni, napis ‘Andreja in Kanenas, dobrodošli doma’, 13 žametnih rdečih vrtnic … Za porodnico je bilo skuhano tudi kosilo, špinača, krompir in telečja hrenovka, saj je treba paziti, da je lahko hrano zaradi mleka, ki ga dojenčica pri mamici z vso slastjo pije.

“Uživam, ko Andreja doji našo štručko, ker je takrat videti najbolj srečna. Moja zadolžitev je podiranje kupčka, prebral sem pa tudi veliko o tem, kako zmasirati dojenčka, tako da sem tudi privatni maser male Kanenas. No, pa tudi pleničke kar dobro menjam,” se za konec še pohvali srečni očka.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec