Uroš Slak: “Za ljubezen ni nič težko”

"V naši oddaji ni tabujev, razkrivamo ozadja dogodkov in nepravilnosti, smo na strani ljudi in politika vprašamo praktično vse," razlaga izkušeni novinar in voditelj, ki si je ta izziv zadal lanskega aprila, ko je prvič vodil oddajo.

Z Urošem smo poklepetali o njegovem delu, dotaknili pa smo se tudi njegove največje ljubezni.

Story: Uroš, vašo oddajo 24UR Zvečer v povprečju spremlja 27 odstotkov ljudi, ki v danem trenutku gledajo televizijo. Ste zadovoljni s tako gledanostjo?

Zelo sem zadovoljen, glede na to, da smo zvečer prva izbira televizijskih gledalcev, čeprav oddaja nima stalnega termina. To pomeni, da nas gledalci iščejo, spremljajo in čakajo. To si štejem v veliko čast. Skupaj z ekipo delamo namreč za gledalce, ti pa nam, kot kaže, zaupajo.

Story: Kakšen pa je po vašem mnenju razlog, da vam zaupajo?

Gledalci vedo, da bomo nadgradili dnevne novice, pokazali, kaj je v ozadju dogajanja, povedali, kaj to dogajanje pomeni za slovensko družbo in državo, ter povedali, kaj je prav in kaj ne. To vsi vemo, saj so nas starši učili, kaj je prav in kaj ne. Le v družbi, ki se je pri nas razvila, ni bilo zaželeno, da to poveš na glas. Domeno nad tem so imeli samo nekateri blizu vladajoči eliti. Poleg tega gledalci vedo, da če se bo zgodilo kaj izrednega, bomo tam na mestu dogajanja, z vklopi v živo, z zadnjo informacijo s terena in že tudi njeno nadgradnjo, z relevantnimi gosti. Zelo velikokrat prehitevamo in razkrivamo informacije, izberemo temo, ki je drugi niso opazili, saj se jim ne zdi zanimiva. Mi pa jo postavimo v kontekst dogajanja, tako da jo gledalci razumejo in jo zato tudi gledajo.

Story: Katere so prednosti vaše oddaje v primerjavi z drugimi tovrstnimi oddajami?

Vse to, kar sem že naštel, predvsem pa kredibilnost in verodostojnost. Kot kaže, nam gledalci zaupajo, zato sem izredno vesel. Še posebej se to pokaže ob izrednih dogodkih, ko je naša gledanost v primerjavi z drugimi večernimi informativnimi oddajami še večja kot običajno. Ta razlika pomeni, da nam gledalci zaupajo in vedo, da bodo v naši oddaji dobili najnovejšo informacijo ter odziv. Z relevantnimi gosti pa bomo osvetlili kontekst dogajanja, zakaj se je nekaj zgodilo in kaj to pomeni za vse nas. To je tisto, kar sodoben gledalec hoče - nadgradnjo informacije, njeno ozadje in pomen, ker si osnovno informacijo lahko že pogleda na spletu.

Story: Katere pa so vaše tabu teme?

Zame ni tabu tem, teh se še posebej rad lotevam, ker rad razbijam stereotipe, kaj gledalce zanima ter kaj radi gledajo in česa ne. Pripravljamo soočenja glavnih akterjev dneva in objavljamo tudi ekskluzivne zgodbe. Predvsem pa povemo, zakaj je nekaj za našo družbo in ljudi pomembno.

Story: Koliko je dobra novinarska ekipa, ki diha z vami, pomembna za kakovostno oddajo?

Imam čudovito ekipo, z Vesno, Adriano in Majo radi delamo skupaj. Cenim tudi pripravljenost kolegov, ki delajo za osrednjo oddajo 24UR. In ker nas je v moji ekipi malo, so tudi oni pripravljeni narediti prispevek ali vklop še za 24UR Zvečer.

Story: Kakšen pa je Uroš za kamero?

Nič posebnega, tak, kot je na tisoče Slovencev. Novinarstvo je moj način življenja. Predan sem svojemu delu in ves čas, ki ga ne posvečam sinu Aljažu, posvečam novinarstvu.

Story: Kako pa sicer navadno poteka vaš dan?

Začne se okrog devete ure zjutraj, ko sem že na Popu in z Vesno postaviva oddajo. Potem se z Majo in Adriano dogovorimo, kateri prispevek oziroma temo bosta delali. Sledi iskanje gostov, vmes pa si vzamem uro za tek. Običajno tečem na Golovec, vsak delovni dan deset kilometrov. Med tekom prečistim misli glede oddaje in vsebine. Neredko se zgodi, da po teku napišem skoraj celo napoved in pogovore. Tek ti da čiste misli, in to je pri mojem poklicu zelo pomembno. Po tem, če se le da, ulovim Aljaža, popoldne grem nazaj na Pop, kjer sledi večerni finale.

Story: Omenili sta, da radi tečete. Kdo vas je navdušil za tek?

Navdušil me je Bojan Traven, potem ko sem se dolga leta tudi v trgovino, ki je bila od doma oddaljena 200 metrov, peljal z avtom. Prehodil sem 0 metrov na dan. Samo toliko, kot je bilo treba, od avta do službe in do doma. Nekega dne pa me je telo opomnilo, da tako ne gre več. In sem začel. Prednost teka je, da porabiš najmanj časa za celovito rekreacijo, poleg tega to lahko počneš kjerkoli na svetu, ob kateremkoli času.

Story: Koliko kilometrov na dan pa pretečete?

Po deset kilometrov, včasih sem tudi 21, zdaj pa se mi ne da več. Deset kilometrov je moja doza.

Story: Ste že kdaj pretekli Ljubljanski maraton?

Tudi Ljubljanski maraton sem odtekel dvakrat. Super izkušnja, oba sem odtekel brez posebnih priprav. Na smeh mi gre, ko berem, kakšno znanost delajo iz priprav in kako dobro jih nekateri prodajajo tekačem. Jaz sem bolj stara šola, greš in tečeš. Vse je v glavi.

Story: Kaj pa vas poleg tega še sprošča, da malce odmislite delo?

V bistvu dela sploh ne želim odmisliti, ker to, kar delam, zame ni delo. Novinarstvo je zame način življenja, in to rad delam, torej ne potrebujem bega od tega. Seveda pa delo najbolj odmislim, ko sem s sinom Aljažem. Ko ga pogledam in vidim tiste iskrene oči in nasmeh ter ko poslušam njegovo razmišljanje, si rečem, to je to. Tudi jaz hočem v ta svet. In greva, oba.

Story: Koliko časa mu posvetite in kaj vse počneta?

Kolikor časa mi le dopušča delo med tednom. Vikende pa preživljava skupaj. V ponedeljek začnem odštevati dneve do petka. Jaz zato, da bova z Aljažem spet skupaj, Aljaž pa zato, ker bo konec šole.

Story: V kakšnem odnosu pa sta z Aljaževo mamo in svojo nekdanjo partnerico Petro Kerčmar?

Mislim, da sva s Petro dokaz, da lahko tudi po razhodu starša skupaj skrbita za otroka. V dani situaciji je pomembno samo to, da Aljažu omogočiva čim lepše otroštvo in mladost, pri tem pa sva midva nepomembna.

Story: Pred kratkim se je veliko govorilo o vaši zvezi s pevko Jeleno Čeranić ter pozneje o vajinem razhodu. Lahko poveste kaj več o tem?

Nisem in ne bom komentiral svojih zvez.

Story: Kaj pa sicer najprej opazite na ženski, ki vam je všeč?

To bom raje zadržal zase.

Story: Če malce pogledava v prihodnost. Kakšni so vaši načrti tako na službenem kot zasebnem področju?

Najprej je seveda skrb za Aljaža. Poleg tega skrb za starša, da jima vsaj malo vrnem za vse, kar sta mi dala v življenju. Pri tem levji delež zaradi moje službe odnašata sestra Vladka in nečak Jakob, za kar sem jima neizmerno hvaležen. Kar zadeva profesionalno področje, pa tisti, ki me res dobro poznajo, vedo, da bi lahko v navednicah dejali, da je televizija ljubezen mojega življenja. In za ljubezen ti ni nič težko.

Napisala Barbara Majič
Fotografije Primož Predalič, Sašo Radej, Jani Božič

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec