Mednarodno priznan estetski kirurg in profesor plastične kirurgije na UKC LJ, prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., je avtor zanimive knjige Super market lepote, ki je izšla v tem tednu. Z njim smo se pogovarjali o vsebini knjige, v kateri avtor odkrito in realno predstavlja postopke in rezultate estetskih operacij.
Knjiga je nekaj posebnega tudi zato, ker je k sodelovanju povabil še druge strokovnjake, ki so predstavili nekirurške alternative za doseganje mladostnega in lepšega videza.
Story: Bi lahko kdo dvignil obrv zaradi inovativne vsebine, ki že po opisu nekako premika meje razumevanja estetske kirurgije?
Med modro in modno odločitvijo je res le ena črka razlike, ki pa, ko govorimo o estetskih operacijah, lahko za vedno zaznamuje edino telo, ki ga imamo na voljo. Mediji vsakodnevno prikazujejo slike iznakaženih ljudi, poročajo o smrtnih primerih najstnic, pa žal tragične zgodbe koristijo zgolj večji branosti in prodaji medijske industrije, sprožijo nekaj moraliziranja in posmehovanja. Nihče pa ne prepozna resnega problema, kjer nestrokovni, dobičkonosno usmerjeni izvajalci brez moralno etičnih načel iznakazijo neuke in naivne ljudi. Nikoli nisem opazil, da bi kdo ob groteskni fotografiji obraza objavil še fotografijo 'umetnika'. Prav imate, veliko je dvignjenih obrvi in veliko vprašanj, zakaj sem pljunil v lastno skledo. Toda moralno-etična načela in boj za stroko nimajo denarne enote. Svoje poglavje o estetski kirurgiji sem postavil na zadnje mesto, saj sem želel pred tem, s pomočjo številnih strokovnjakov, predstaviti tudi neinvazivne načine za doseganje lepšega in mladostnega videza, telesne vadbe, medicinske kozmetike, ličenja in modnega stila. Knjiga je med drugim tudi filozofsko obarvana, saj v realnosti svojega časa prepoznava fenomen lepote kot tržne niše, ki se danes množično prodaja v takšnih in drugačnih supermarketih.
Story: Vsi bi radi bili lepi, a vseeno se zdi, da se na estetsko kirurgijo že od nekdaj gleda zviška. Zakaj menite, da ljudi, ki se 'malo popravijo', tako ali drugače obsojajo?
Če bi bili estetski kirurški posegi brezplačni, 100-odstotno zanesljivi in neboleči, verjamem, da bi se velika večina odločila zanje, tako kot za obisk frizerja, nakup novih oblačil. Dvolično je, da ljudje kupujejo zelo drage kreme za glajenje gub in korekcijo znakov staranja, in to sprejemajo kot nekaj pozitivnega in sprejemljivega, ter se hkrati zgražajo, ko nekdo izbere bližnjico in isti učinek doseže v nekaj minutah z aplikacijo botoksa. Uporabniki botoksa so tako celo bolj racionalni in poskrbijo še za preventivo, saj se dinamične gube ne spremenijo v nepovratne statične. Prav tako zviška gledajo tudi tisti, ki so sami na skrivaj uporabniki teh storitev. Bistveno je, da smo v življenju, ki ima omejen rok trajanja, srečni in pri svoji sreči ne oviramo drugih, zato estetska kirurgija ponuja le nove možnosti za srečo, ob predpostavki, da jo izvajajo strokovno usposobljeni ljudje z visokimi-etičnimi načeli. Če bo estetska kirurgija ostala v okviru medicinske znanosti, ni nobenih skrbi, ko pa bo popolnoma prišla v roke ekonomske znanosti, trženja in prodaje, se nam slabo piše.
Story: Kakšni so lepotni ideali danes? Tu se trendi vsekakor spreminjajo in nekateri jim slepo sledijo. Zakaj?
Trendi v estetski kirurgiji morajo temeljiti na dobro premišljenih in znanstveno podprtih izsledkih sodobne medicine ter resničnih potrebah ljudi, sicer lahko estetska kirurgija kot pomembna kirurška panoga že v bližnji prihodnosti postane zgolj bleda senca medicinske znanosti. Trende narekuje nevidna roka in trendi se vedno hitreje spreminjajo. Človeško telo ne sme biti prazen nakupovalni voziček, ki ga vozimo od police do police in vanj nalagamo preštevilne uporabne ter neuporabne izdelke, ki nam jih ponujajo posebno izobraženi strokovnjaki za marketing in prodajo. Nakupovalnih košaric in vozičkov je neskončno, telo pa je le eno. Vaše, od rojstva do smrti. Trend so bila trajna polnila za povečanje ustnic, trajno preoblikovanje dela telesa, podobno kot bi dosmrtno kupili hlače z robom na zvonec, ki bi jih morali nositi naslednjih 60 let. Ustnice so si s trajnimi polnili preoblikovale najstnice, povprečna življenjska doba v EU pa je 84 let.
Story: Med dve platnici ste pogumno strnili poglede več strokovnjakov, ki tako ali drugače delajo v lepotni industriji. Kdaj ste prvič začeli razmišljati tako na široko?
Vedno razmišljam široko, in to je moja 13. knjiga. Sprva sem začel s knjigami za otroke, da bi jim olajšal pripravo na kirurški poseg. Nato sem prepoznal problem, da Slovenci niso pripravljeni zagotoviti prve pomoči, in to ne zaradi slabih osebnostnih lastnosti, ampak zaradi neznanja, oziroma ker jih tisti, ki znanje imamo, nismo naučili. Nastala je cela serija knjig za prvo pomoč. Sledila je knjiga o raku in rekonstrukciji dojk, ki je popolnoma na novo oblikovana, kljub težki vsebini lepa, s pametnimi in spodbudnimi mislimi. Knjiga je že prevedena v več jezikov. Nazadnje sem se lotil problema iznakaženih in zavedenih ljudi, celo najstnikov. To je knjiga, ki bi jo pisal za prijatelje ali svojo najstniško hčerko, da se lahko seznani z vsemi možnostmi. Veseli me, da so se veliki strokovnjaki vključili v projekt, Aljoša Rebolj, sestri Šušnjara, mojstrica photoshopa in vrsta uglednih zdravnikov. Knjiga želi sodobnega potrošnika preobraziti v preudarnega kupca in uporabnika zdravstvenih in kozmetičnih storitev.
Story: Česa novega ste se med snovanjem knjige naučili sami?
Ne le da sem se veliko naučil, začel sem tudi sam delati za svojo lepoto. Pri soavtorju Mitu Šinkovcu zgolj s premagovanjem lastne teže preoblikujem svoje telo, za boljše počutje in lepšo postavo. Presenečen sem bil tudi nad možnostjo ličenja in photoshopa ter medicinske kozmetike. Zato sem se moral v zadnjem poglavju potruditi, da sem v dvoboju čopiča in skalpela zbral čim več argumentov za ostrino noža.
Story: Kdaj in zakaj ste se pravzaprav odločili postati estetski kirurg?
Na svoji izobraževalni poti, ki je trajala več kot dve desetletji, sem končal dve specializaciji. Specializacija plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije obsega poglobljeno znanje različnih kirurških tehnik od mikrokirurgije, endoskopije do uporabe sodobne tehnologije, laserskih in 3D-naprav. Vsak kirurški poseg se konča z estetskim delom, saj pacienti delo kirurga ocenijo zlasti po brazgotini in tem, kako je zašita rana. Jasno je, da z rekonstruktivnimi posegi rešujemo najkompleksnejše probleme, in če znamo iz nič napraviti novo dojko, ki je povsem enaka sosednji dojki, znamo dojko tudi poljubno preoblikovati, pomanjšati in povečati. Veliko je bilo ljudi, ki so prišli po drugo mnenje in na korekcijo obstoječih posegov, zato sem se odločil več časa posvetiti tudi estetski kirurgiji.
Story: Menite, da boste po izdaji knjige kaj v navzkrižju s preostalimi lepotnimi kirurgi?
S pravimi estetskimi kirurgi, ki imajo ustrezno izobrazbo in licenco ter imajo visoke standarde obravnave pacientov, navzkrižja ne bo. Vsi imamo isti cilj, varne posege s predvidljivimi rezultati in srečne paciente. V knjigi sem se postavil v vlogo uporabnika estetskih storitev in zgolj celovito predstavil problematiko ter po svoji vesti opozoril na stranpoti in brezglavo sledenje trendom. Zakaj bi 17-letno dekle trajno spreminjalo svojo podobo s kirurškim nožem, če šele išče svojo samopodobo, se odkriva in spoznava pasti življenja. Lahko poskusi z ličenjem, fotografijo, modnim stilom in telesno vadbo, nož pride na koncu. Tistim, ki jih je narava prikrajšala ali jim je življenje vzelo, pa sem realno predstavil možnosti, ki jih imamo tudi na področju estetske kirurgije.
Story: Kolikokrat ste pacienta že zavrnili, ker njegove želje po vašem merilu niso bile realne?
Zavrnil sem vse, kadar sem v poglobljenem pogovoru ugotovil, da moje možnosti in pričakovanja pacienta niso usklajeni. Tudi sam pa sem se že zmotil in kdaj napačno ocenil oziroma so se pričakovanja pozneje spremenila.
Story: Kolikšen del vašega poklica je biti psiholog?
Vsak dan smo psihologi. V službi in doma, pri otrocih, pacientih, sodelavcih. Zelo kompleksna situacija in napet ritem življenja vodita ljudi v nepričakovane reakcije. Veliko ljudi si previsoko postavi cilje in so večno nezadovoljni, dekompenzirani in sploh ne vedo, kaj se v resnici dogaja, so zgolj v stalnem stresu, večno nezadovoljni ali apatični. V kaotičnem svetu, ki smo mu priča, je znanje psihologije vedno bolj pomembno.
Story: Pravite, da se vsako leto vedno več ljudi odloča za estetske posege, o katerih se poučijo zgolj prek interneta. Jim bo knjiga v oporo?
Knjige bere vse manj ljudi, saj od ljudi zahteva več truda, časa in denarja, zato je mnogo lagodneje prebrati instant novice, ki se vsako uro obnavljajo na medmrežju. Malo ljudi se zaveda, da so dobre, pravilne informacije ključne, še posebej pred pomembnimi odločitvami. In odločitev o trajnem preoblikovanju telesa je pomembna odločitev, ki nekomu trajno spremeni življenje, zato menim, da so knjige s preverjenimi informacijami, ki jih napišejo strokovnjaki, zelo pomembne, vedno bolj pomembne ob poplavi balastnih, zavajajočih informacij. Informacij, ki ne želijo izobraževati, ampak naključnega sprehajalca spremeniti v potrošnika in ga z ulice čim prej napotiti k izvajalcu, naročniku in plačniku informacij.
Story: Upate, da bo knjiga koga tudi odvrnila od estetskega posega, in kako je potem to sploh dobičkonosno za vas, estetske kirurge?
Knjiga lahko naredi izbor pravih pacientov, ki so primerni za estetski poseg. Če se bodo ljudje odločili za druge načine za izboljšanje videza in bodo srečni, je knjiga dosegla svoj namen in tudi jaz kot soavtor, urednik in kirurg. Cilj vseh bi morali biti srečni ljudje, kajti med srečnimi ljudmi je tudi naše življenje lepše.
Napisala Manja Plešnar
Fotografije Primož Predalič
