S stand upom se ukvarja že dobrih osem let. To je področje, kjer se združijo vse njene strasti in želje.
Občasno jo še zmoti, da ljudje ne razumejo, da imajo komiki različen smisel za humor, vendar se zaveda, da ne moreš biti smešen vsakomur. Pomembno je, da dela to, kar ima rada, in pri tem uživa.
Kako dolgo ste že na komičnih deskah? Ženska med toliko moškimi?
Med moškimi kolegi se dobro znajdem, še vedno mi je sicer zanimivo, da jih je v primerjavi z ženskimi komiki mnogo več, ampak po drugi strani to ni tak-šno presenečenje glede na to, da je zabaven moški privlačen, zabavna ženska pa ima včasih že negativno konotacijo. Ker po mnenju nekaterih ženska na odru sprošča frustracije, moški pa pač 'poka vice'. Ampak na eni točki se to naučiš obrniti v svojo korist.
Ste velikokrat jezni ali žalostni? Kaj naredite takrat?
Uf, težko bi rekla, da sem eno ali drugo velikokrat. Je pa res, da si dopustim biti oboje, ko nanese priložnost. Ker nisem navijaški tip človeka, ki bi hotel vedno biti dobre volje. Ljudje lahko izkusimo celo paletov občutkov in mislim, da nas prav to žene in nam omogoča napredek. Ko sem žalostna, jočem. Ko sem jezna, se o tem pogovorim. V obeh stanjih pišem, pisanje je moja terapija. Ali je to kolumna, material za stand up ali pa status na Facebooku.
Komičarji običajno niso 'lahki' ljudje ... bi zase rekli, da ste 'težak', zahteven človek?
Verjetno nismo lahki, ker ogromno razmišljamo in opazujemo. Težje odklopiš, predvsem pa redko ostaneš brez teksta. In verjamem, da zna to za druge občasno biti naporno. Nekoč sem opazila, da od mene vsi pričakujejo, da bom neprenehoma zabavna in da se smejejo tudi takrat, ko sem katero stvar mislila resno. Potem začne človek že preveč komplicirati. Zdaj jemljem zadeve drugače.
Kateri so za vas trenutki, ko rečete: »To je to!«?
Recimo uspešen nastop, ko stojiš na odru in začutiš, da si se povezal z občinstvom. To je neverjeten občutek. V zasebnem življenju pa so to malenkosti. Len dan na kavču s psom. Mirna nedelja z družino. Potovanje s prijatelji. Slačenje modrca. Ali pa samo zvok odpiranja piva. To je to.
V čem zares uživate?
Dejansko izjemno uživam v svojem delu. Uživam ob tem, ko se derem ob kakšnem komadu v avtu. Uživam ob spoznavanju novih krajev, ljudi in plasteh sebe.
Za kaj ste najbolj hvaležni?
Za svojo družino, brez dvoma. Oni so moj temelj, ki mi omogoča biti nora v vsej svoji gloriji.
Veliko pišete o razmerjih; kakšna so bila vaša? Česa ste se naučili?
Moja razmerja so bila mešanica vsega – odličnega in slabega. Pri vsakem sem se naučila veliko, predvsem o sebi. Mogoče še ne vem natančno, kaj želim, vem pa, česa nočem in česa nisem pripravljena sprejeti. Smisel za humor in iskrenost sta postali zame najbolj pomembni vrlini odnosa. In nobeno od razmerij ne obžalujem, ker mislim, da je bilo vsako pomembno, da sem danes takšna, kot sem. In tako se zelo maram.
Ste že našli zrelega moškega?
Ne. Ne vem niti, ali si to želim. Želela bi si neko mešanico zrelosti in tega, da si občasno dopusti biti otroška verzija sebe. Ampak to, kar si jaz želim od moškega in kakšnega si na koncu izberem, sta dve popolnoma različni zgodbi.
Besedilo: Damjana Bakarič
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
