Taiji Tokuhisa je eden od redkih Slovencev, ki se pri 43 letih lahko brez razmisleka sprehodijo po modni pisti. In čeprav se ga večina spomni prav s teh, ali pa z malih ekranov, ko nam je predstavljal prestižne navtične novosti in svet karavaninga, smo se tokrat z njim poglobili v pogovor o njegovih poslovnih izkušnjah.
Taiji je namreč že dlje časa močno vpet v razvijanje svojih poslovnih idej, nazadnje pa se je prepustil izkušnji, ki jo je v zadnjem letu dni zapisala njegova 'The Key Soba pobega '.
Story: Vaša družina že dlje časa vodi podjetje, kajne? Se vam zdi, da je ta podjetniška žilica vaše družine vplivala na vaše odločitve o karierni prihodnosti?
Brez dvoma je tudi to vplivalo na moje razmišljanje in predvsem na to, kaj bi v življenju rad počel. Sicer sem že ogromno stvari poskusil, a se mi vseeno zdi, da sem vedel, da je bolje nekaj početi zase, čeprav ni vedno vse z rožicami postlano. Ampak si vseeno sam svoj gospod in si odmerjaš čas. Koliko boš delal, kaj boš delal ... Bolj kreativno je, kot da delaš samo tisto, kar ti kdo reče.
Story: Nekateri pravijo, da je delati z družino nekaj najzahtevnejšega. Ste vi imeli podobne izkušnje?
Po eni strani je res, da je težko delati s prijatelji in družino, če niso vsi pogoji za to optimalni. Torej, da niso odnosi res taki, da ni nobenega goljufanja, iskanja enostavnejših linij ... Vsak se mora držati svojega dela in potem stvari čisto normalno delujejo.
Story: Torej, niste imeli nobene slabe izkušnje?
Morda samo zdaj z zadnjim projektom Sobe pobega. S partnerjem sva iskala izvajalce, ki bi nama prihranili nekaj denarja, ampak so se poznanstva v tem primeru izkazala za nehvaležna. Ker si na ta račun potem odrinjen na stran, prav tako pa ne moreš imeti reklamacij. Nastali so veliki časovni zamiki, prav tako pa so tudi izvajalci prerasli finančne okvirje, o katerih smo se na začetku pogovarjali. Ampak vsaka šola nekaj stane, tako da sva se iz tega nekaj naučila.
Story: Sicer imate poslovne izkušnje tudi v tujini. Kaj podobnega se na primer v Angliji ne bi zgodilo, kajne?
Poslovni odnos v tujini in pri nas se zelo razlikuje. Drugje je vse, kar smo se dogovarjali, držalo. Korespondenca je bila hitra, učinkovita ... Neki poslovni sistem, ki deluje. Je tako, kot bi moralo biti. Seveda ne smemo vsega posploševati, saj se poslovna etika in odnosi zelo razlikujejo od države do države.
Story: Pa bi si zdaj tudi vi želeli v prihodnosti s partnerico ustanoviti kakšno družinsko podjetje?
To je verjetno nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi. Družina je le ena, in če lahko z njo deluješ tudi v poslu, je to super. Ampak marsikdaj se zgodi, da pride do trenj, ker eden tako razmišlja, drugi drugače. Mora se vse ujeti in poklopiti, da vse deluje. Za nekoga bo mogoče to delovalo, za drugega ne.
Story: Pa boste vi prevzeli družinsko trgovino?
V bistvu se je ta zgodba že odvila v svojo smer. Zdaj je brat prevzel vodenje trgovine, ki se je tudi na račun krize precej zmanjšala po obsegu. Iz ponudbe smo izločili oblačila in obutev, tako da je zdaj prodaja strogo osredotočena samo na podvodni ribolov. Zato je tudi v podjetju možnost za vodenje namenjena samo enemu, in žal ne dvema. Mu pa še vedno z veseljem kdaj pa kdaj priskočim na pomoč.
Story: In zato ste vi iskali svoje rešitve, svoje ideje?
Ob obisku prve slovenske Sobe pobega, ki je v Kobaridu, sem dobil super idejo. Se je pa zgodilo, da se je v enem mesecu, kolikor sva s poslovnim partnerjem potrebovala za odprtje sobe, dva tedna po začetku najinih del odprla še ena soba pobega v Ljubljani in potem en teden pred odprtjem še druga. Takrat sva mislila, da se dogaja nekaj čudnega, še posebno zato, ker je bila tretja soba pobega 150 metrov od naju. Na koncu, ko sva videla, da so ljudje izredno navdušeni in da po obisku ene sobe pobega hočejo poskusiti tudi druge, sva ugotovila, da je to pravzaprav nekaj čisto pozitivnega.
Story: Potem eni dopolnjujete ponudbo drugega?
Tako, ja, vse sobe se med seboj razlikujejo. Ker jih je vsak posebej zasnoval in je zato ljudem tudi bolj zanimivo. Dogaja se, da skupine prijateljev skupaj hodijo od ene sobe pobega do druge. In to ne samo v Sloveniji.
Story: Pa vam dekle kaj pomaga pri snovanju novih idej in delu v sobi pobega?
V tem projektu ne, sicer pa je navdušena nad idejo in izvedbo, z veseljem pa pomaga, kadar se oglasi pri nas. Rada ogovori stranke, pa tudi sicer ji je zelo všeč filozofija sob pobega.
Story: Torej se vajini karierni poti še nista združili?
Ne, za zdaj še ostaja ločena.
Story: Pa se vam zdi, da je lažje, če oba partnerja prihajata iz poslovnih vod? Torej, da imata oba v sebi to poslovno žilico?
Gotovo. Meni je za moje dekle jasno, kaj počne, in njej je jasno, s čim se jaz ukvarjam. Kakšno vrsto dela imam, zakaj moram enkrat ob desetih zvečer iti nekaj popravit ... Zdi se mi obvezno, da drug za drugega vesta, s čim se ukvarjata. O tem se seveda tudi pogovarjata, in to v resnici zelo vpliva na odnos.
Story: Sicer pa ste zdaj predstavili tudi prvo sobo pobega za otroke, kajne? Kdo je bil glavni pobudnik?
Glede na to, da imamo veliko družin, ki so skupaj z otroki prihajale k nam, se nam je zdela to dobra ideja. Hoteli smo narediti sobo za otroke, v kateri bi jih starši lahko za kakšno uro pustili same. Po eni strani je to kar precej velik izziv, predvsem zato, ker so otroci izredno živahni, in glede na to, da je v sobah precej občutljivih stvari, smo se spraševali, kako ustvariti tisto pravo razmerje, ampak smo le prišli do kompromisa, da smo zasnovali nekaj 'pravega', in mislim, da bo veliko staršev zelo zadovoljnih. Še lepše pa je gledati nasmejane in navdušene otroke, ko polni vtisov prihajajo iz sob.
Story: Torej otroška soba ni povezana s tem, da bi mogoče tudi sami razmišljali o otrocih in ustvarjanju družine?
Niti ne, čeprav si jih v prihodnosti seveda želim. Se pa že od nekdaj z otroki zelo dobro razumem in imam tudi dve leti in pol staro nečakinjo, s katero se odlično ujameva. Vendar po drugi strani gre seveda za podjetniško idejo, ker sobe pobega za otroke do zdaj pri nas še ni bilo.
Story: Torej je vaša glavna služba soba pobega. Kaj pa manekenstvo?
Še vedno, ampak tega ni več toliko. Ravno zdaj smo imeli turnejo po vseh sedmih Qlandiah, tako da smo imeli tri vikende polno zasedene. Poleg tega še kakšno vodenje prireditev, oddaja na televiziji pa je trenutno na 'pavzi', ampak najverjetneje se bo spet kaj premaknilo.
Story: O pojavljanju na TV pa niste nehali razmišljati, kajne?
Ne, še vedno je aktualno in bomo verjetno ustvarili še kakšen skupen projekt.
Story: Kaj pa zdaj - prihaja veseli december, zima ... Ali z dekletom načrtujete kakšen oddih?
Ali bo to za en teden ali samo za vikend, še ne veva, ampak imava v načrtu, da bi pozimi skočila na toplo. To sem v preteklosti že nekajkrat naredil in za tistega, ki tega ne pozna, moram reči, da je to fenomenalna stvar, ker pregreješ kosti, prideš nazaj spočit, poln energije, zimo prepoloviš in ti veliko hitreje mine (pod pogojem, da obiščeš tople kraje, seveda). Sploh pa so eksotična potovanja takšne življenjske šole, ki jih nikjer ne moreš dobiti in se iz njih lahko ogromno naučiš.
Story: Pa sta že kdaj odpotovala za daljši čas?
Ne, za daljši čas ne, razen na poletni dopust letos.
Story: Koliko pa pri iskanju novih idej upoštevate predloge dekleta in nasprotno?
Veliko, ker ima dosti izkušenj s tega področja, tako da so njeni predlogi vedno dobrodošli. Ona pa moje prav tako upošteva, saj sem nekaj sveta tudi sam že prepotoval, konec koncev pa drug drugega spoštujeva, se ceniva in si znava prisluhniti.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
