Špela Grošelj: “Včasih se zjokam od napora”

18. 11. 2015 | Vir: Lea
Deli

Špela Grošelj je v karieri dobila več komentarjev na račun svojega videza kot marsikatera znana Slovenka. Njena teža je bila vroča tema predvsem v obdobjih, ko se je spopadala z odvečnimi kilogrami.

Nekajkrat ji je uspelo doseči idealno linijo, vendar uspeh nikoli ni bil dolgoročen. Zdaj je s kilogrami dokončno opravila, rešitve pa ni našla v kakšni magični tabletki, temveč trdem delu in odrekanju vsakdanjim pregreham.

Preobrazba v zadnjem letu je pri vas očitna. Ste se hujšanja in zdravega življenja lotili z določenim ciljem? Kaj vas je spodbudilo k spremembi?

Skozi leta uspešnega koncertiranja in delovanja pri skupini Atomik Harmonik, ko smo več časa preživeli na poti in na odrih ter se posledično prehranjevali ob neobičajnih urah, ponavadi na kakšnih bencinskih servisih in pri drugih ponudnikih hitre prehrane, sem nabrala okoli 15 kilogramov več, kot sem jih imela na začetku. To ni bilo čez noč, ampak v obdobju šestih let, ko je moja teža vseskozi nihala, zato se s kilogrami nisem obremenjevala niti pol toliko, kot se danes. Se je pa v nasprotju z mano okolica zelo obremenjevala z mojo težo in videzom, mogoče tudi zato, ker sem bila takrat ena izmed redkih, če ne edina na slovenski medijski sceni s preveliko težo. Tudi v medijih sem se težko izognila tej tematiki, moja teža je bila vedno dober razlog za kakšen udaren naslov v reviji.

Pa vas je to prizadelo?

Medijske zgodbe na račun teže me nikoli niso ganile, potem pa je prišel dan, ko sva šli z modno oblikovalko Nino Šušnjara pred koncertom 20. obletnice skupine Pop Design, na katerem sem nastopila kot gostja, po nakupih. Nino sem prosila za pomoč in ves čas nakupovanja sem jo opozarjala, da morava zakriti noge, roke, dekolte, tako da na koncu ni bilo kančka kože, ki sem ga bila pripravljena pokazati. Takrat sem se zamislila, češ če resnično hočem zakriti celotno telo, potem res nisem zadovoljna z njim. To je bil prelomni trenutek za odločitev, da nekaj naredim v tej smeri. To je bilo leta 2010, ko mi je v štirih mesecih uspelo izgubiti 16 kilogramov. Bolj kot vse me je potegnil šport, in to tako, da sem bila prvo poletje po tem tako zasvojena s fitnesom, da sem na počitnicah v Bangkok na vse pretege iskala fitnes studio. Še nekdanji fant mi je rekel, naj se malo umirim, da se moram na dopustu spočiti in sprostiti.

Kaj je bil vaš cilj pred preobrazbo?

Moja želja je bila vedno športna postava. Shujšati in zmanjšati konfekcijsko številko je nekaj popolnoma drugega kot pa preoblikovati sestavo telesa, povečati mišično maso in zmanjšati odstotek maščobe. Tega zagotovo ne moreš doseči sam in na kratek rok v dveh mesecih, temveč potrebuješ strokovnjaka. V prvi vrsti sem še vedno pevka in televizijska voditeljica, zato v dietetiki in podobnih študijah nisem tako podkovana, da bi se tovrstnih podvigov lotila na lastno pest. Še danes po petih letih treningov si ne bi upala nekomu svetovati, kaj in kako naj se loti sprememb. Šele zdaj vidim, da na hujšanje vpliva čisto vse, količina spanja, stres, vsi procesi, ki v telesu lahko zavirajo izgubo maščob. Vsak človek je zgodba zase, zato mora biti tudi trening prilagojen posamezniku. Sama zelo rada jem hrano, ki ni najboljša zame, ne maram zelenjave, jem le določeno vrsto mesa, tako da je na mojem jedilniku vse skupaj največ deset jedi, zaradi česar se hitro ujameš v monotonost. Ravno zato bom potrebovala mogoče malce več časa za dosego cilj. V primerjavi z nekom, ki bi jedel le zelenjavo in shujšal v dveh mesecih, bom jaz potrebovala vsaj pol leta. Pa še to se včasih vmes kar zjokam od napora. (smeh)

Ste se težko spopadli s spremembami in omejitvami?

Treniram zelo rada, danes sem se zbudila že 5.10, uro pozneje bila že na fitnesu. Razen ko pride do uric s trenerjem Gregorjem Poljancem - Kirschem, ko se znava tudi sporeči in ga v solzah prosim, naj me ne muči tako zelo. Ampak on se ne da, je trden kot skala, česa drugega od nekdanjega vojaka, ki mu je disciplina na prvem mestu, niti ni pričakovati. No, ampak tudi solze in bes mi ne preprečijo dobrega treninga, saj vem, da mi hoče samo dobro in da je pot do uspeha vse prej kot lahka. To mi tudi sam večkrat očita, češ če bi bilo vse tako lahko, bi po svetu hodili sami natrenirani ljudje. Pridejo dnevi, ko sem tako motivirana, da me nič ne spravi iz tira, kakšen dan pa se sprašujem samo, kaj mi je bilo treba vsega tega mučenja in ali bom zaradi lepšega telesa res bolj srečna.

Pa ste bolj srečni?

Zagotovo. Nakupovanje oblačil je bilo zame vedno bolj breme kot sproščeno uživanje, saj sem že pred odhodom v trgovino vedela, da me bo vse tiščalo, da mi ne bo nič dobro pristajalo. Tudi na odru si ves čas izpostavljen, ljudje radi kaj pokomentirajo, še zlasti ženske so tako naravnane. No, v zadnjih petih letih so se komentarji na moj račun obrnili v to smer, da sem toliko shujšala, da me je to preveč postaralo. Isti ljudje, ki so prej pljuvali zaradi pretirane teže, zdaj pravijo, da sem bila prej videti bolj sveže in mladostno. S tem pozabljajo, da sem bila takrat stara 25, danes pa 30 in je nekaj povsem normalnega, če imam kakšno gubico več. Tudi zame gre čas naprej, ljudje pa imajo v glavi še vedno predstavo o meni iz časov Atomik Harmonika, ko sem kot najstnica skakala po odru. Na sceni sem že 13 let in logično je, da sem se v tem času postarala. No, v tujini, kjer me ne prepoznajo, večina še vedno pravi, da sem videti mlajša, kot dejansko sem. (smeh)

Torej vam takšni komentarji ne jemljejo motivacije?

Nasprotno. To, da mi očitajo, da sem presuha, jemljem kot kompliment. Enkrat na leto opravim menedžerski zdravstveni pregled, in ko vidim rezultate, sem srečna, da sem tako zdrava. To je najpomembnejše.

Ste zdaj strogi do sebe, ko gre za hrano in pregrehe?

Priznam, sem odvisnik od sladkorja, kar je menda hujše kot odvisnost od kokaina, in še danes se kdaj pregrešim, ampak se potem ne počutim dobro, ko možgani dojamejo, kaj je telo zaužilo. Užitek dejansko traja samo tisti trenutku, ko jem kaj 'prepovedanega', kar pa je zelo kratek čas. Nisem takšna, da bi si postavljala omejitve in si en dan v tednu privoščila kulinarično razvajanje za vse dni nazaj. Živim tako, da te omejitve ne posegajo preveč v moje družabno življenje, za katero vemo, da se vedno vrti okoli hrane ali pa alkohola. Ne štejem kalorij, ne stradam po tem, ko se malo pregrešim, ampak poskušam živeti čim bolj zmerno. Če bi jedla zelenjavo, bi bilo moje življenje veliko lepše, ampak z zelenjavo nisva ravno v prijateljskih odnosih.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se premislili tudi glede tega?

Vsak moj nekdanji fant se je trudil glede tega, še posebej Bojan je imel dobre namene, saj je velik gurman in je želel, da bi hodila naokrog in spoznavala različne kulinarične lokacije, namesto da sva omejena na piščanca in riž. Tudi na dieti mi je ves čas stal ob strani, tako da je na koncu tudi on shujšal za sedem kilogramov, čeprav ni bilo potrebe, ampak ni me mogel prepričati glede zelenjave. Mislim, da bi bilo to možno le s kakšno hipnozo. (smeh)

Mislite, da bi ob sebi potrebovali osebnega trenerja ali si s takim ne predstavljate ljubezenske zveze?

Osebnega trenerja bi lahko imela za partnerja, če mi ne bi 'odžiral' hrane. Zaradi mene je lahko discipliniran do te mere, da se nikoli ne pregreši, da tehta svoje obroke, to me ne bi motilo. Ampak v trenutku, ko bi posegal v moj jedilnik, da bi mi recimo očital, kaj in koliko pojem, bi bila zgodba končana. Sicer pa bi mi bilo super, če bi imela ob sebi nekoga, s katerim bi lahko delila užitke ob športnih aktivnostih. V zvezi dajem velik poudarek na kakovostno preživljanje prostega časa in šport je nekaj, s čimer se hitro razbremeniš in hkrati še zabavaš. Ne predstavljam si, da bi imela fanta, ki ne bi bil vsaj rekreativni športnik ali pa bi ves čas jedel le nezdravo. Imela sem takšno izkušnjo, da sem bila jaz na strogi dieti, fant pa je brezbrižno ob večerih pojedel vse v hladilniku. Takrat mi je bilo težko. Zato ob sebi potrebujem nekoga, ki bo to mojo bitko razumel.

Se bojite, da bi znova padli v stare tirnice in se zredili?

Že pred leti sem si postavil zgornjo mejo, do katere bi dopustila kazalec na tehtnici. Seveda si dopuščam nihanja, še zlasti med dopusti. Januarja v Aziji sem ponudnika hitre prehrane obiskala vsaj desetkrat v mesecu dni, pa sem domov prišla z dvema kilogramoma več, ampak zaradi tega se ne vznemirjam, ker vem, da ju bom izgubila, ko se vrnem v normalno dnevno rutino. Sicer pa si večjih 'padcev' v tej smeri ne bom privoščila. Opazno se bom zredila samo takrat, ko zanosim, in takrat, verjemite, da na dieto ne bom niti pomislila. Sicer pa se v obdobjih strogih diet druženjem in vsem dogodkom, povezanih z družabnim življenjem, kjer se vse vrti okoli hrane, raje kar izognem. Postanem asocialna, saj se ne želim spravljati v skušnjavo.

Zunanjost je vedno odsev notranjega počutja. Opazite, da zdaj privlačite ljudi z drugačno energijo? Se je mogoče spremenil vaš okus za moške?

Če bi moje nekdanje fante postavili v vrsto, bi takoj opazili rdečo nit. Vsi so bili športni tip moškega in takšni so mi še vedno všeč. Sem pa opazila spremembo pri najboljši prijateljici, ki je tudi sama postala bolj aktivna. Ne rečem, da v celoti zaradi mene, ampak zagotovo sem imela malo vpliva nanjo. V zadnjih letih se je moj krog ljudi opazno spremenil, nekateri so odšli, čeprav čisto nenamerno, ampak zagotovo je povezava med tem in mojim razmišljanjem, ki je danes popolnoma drugačno kot pred leti.

Pa imate v glavi točno določeno številko, ki bi jo radi do januarja dosegli na tehtnici?

S trenerjem sva sicer opravila vse meritve, postavila okvirne cilje, a se vseeno ne želim podvreči pritiskom, ker se to v preteklosti nikoli ni izšlo s pozitivnim rezultatom, vsaj dolgoročno ne. Nikoli nisem dobro delovala pod pritiskom, ne v partnerskem, ne prijateljskem, ne v delovnem razmerju. Projekt sem začela julija, ko sem bila več na morju kot doma, zato imam v načrtu, da bom enkrat v januarju dosegla zastavljeni cilj.

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem