Rajko Ferk velja za enega najaktivnejših in najprepoznavnejših slovenskih slikarjev v zadnjih letih. V Mariboru v zadnjem času odmevajo številni dogodki, kjer navdušuje s svojimi deli.
Story: V svet slikarstva ste po naključju zajadrali leta 2003. Nam zaupate, kako se je vaša zgodba sploh začela?
Spogledovanje z likovno umetnostjo je v meni rastlo vse življenje, treba je bilo samo začeti. Leta 2003 sem imel resne zdravstvene težave in med drugim sem opustil kajenje. Denar, ki je bil namenjen nakupu cigaret, sem vsak dan shranil v 'namensko škatlo', kjer se je nabral zajeten kupček. Tako sem s polnimi žepi odšel v trgovino s slikarskim materialom in kupil platna, papir, barve, od suhih in oljnih pastelov do akrilov in oljnih barv.
V kleti sem si uredil 'atelje', ob pogledu na ves slikarski material pa se mi je zvrtelo, saj nisem vedel, kaj bom sploh slikal in kakšno tehniko. Na začetku sem slikal mestne vedute z rotringom in akvarelnimi barvami. Tako sem upodobil slovenska mesta, ki so bila pozneje natisnjena kot razglednice. Iskal sem novo pot. Začel sem slikati abstrakcije z akrilnimi barvami, sprva z japonskimi lopaticami, pozneje pa kar z navadnimi zidarskimi 'špohtli'. Kolorit je ostal, pri novejših pa je več figuralike in formati so mnogo večji. Moj način slikanja je bil v nasprotju z običajnim slikanjem, saj sem po nanosu barve z lopaticami odvzemal in tako desetletje gradil svojo tehniko do zdajšnje prepoznavnosti. Letos sem kovinske 'špohtle' zamenjal za gumijaste.
Story: Po zdravstvenih težavah ste našli trdno oporo prav v ustvarjanju. Že leto pozneje ste pripravili svojo prvo razstavo. Kakšne so bile takrat vaše slike v primerjavi z danes?
Leta 2003 sem opravil zdravstveno 'generalko'. Vsak dan sem imel napad, ki je trajal nekaj minut, ko sem začutil močan pritisk v glavi, nezmožnost govora in hoje. Na koncu sem pristal v alternativnem zdravstvu in tam so me 'naštelali'. (smeh) Deluje še danes. V Termah Olimia je bil dr. Boris Laptev, ki me je ozdravil, jaz pa sem mu v zahvalo podaril eno od slik, nad katero je bil navdušen. Povedal mi je, da imajo moje slike neverjetno energijo.
Story: Kako se je vaše delo v tem času razvijalo? Od kod ideje, navdihi za slike ...?
Risanje vedut se je po letu dni končalo, naredil pa sem še nekaj ženskih aktov v isti tehniki, potem sem delal samo z akrili. Celoten postopek - od grundiranja platna, napenjanja na podokvirje do okvirjanja v zunanji okvir - je moje delo. Sedem let je bilo nočno slikanje, ki me je sproščalo, čeprav sem spal 3-4 ure.
Story: Pri razvoju vam je pomagal tudi akademski kipar Vojko Štuhec. Kako vas je usmerjal?
Vojko Štuhec je bil moj profesor v srednji šoli in po 30 letih sva se znova srečala. Pri slikanju vedut me je vodil, in ko sva prišla do faze, da je tam narejeno vse, kot mora biti, je dal poudarek moji tehniki z akrili. Skupaj sva preživela veliko časa. Dajal mi je spodbudo in strokovne nasvete. Lahko se pohvalim še z drugimi profesorji, kot so Oton Polak, Bogdan Čobal in Sevčnikar. Posebna čast me je doletela, ko sem razstavljal v Kosovelovem domu in tam srečal očetovega prijatelja, vrhunskega slikarja Leopolda Strnada.
Story: V vsem tem času ste imeli veliko samostojnih razstav. V zadnjih nekaj letih pa svoje znanje prenašate tudi na slikarski podmladek. Nam zaupate kaj o svojih delavnicah?
Skupaj je za mano okoli 170 razstav. Trenutno imam aktivnih 19 razstav po vsej Sloveniji. Več kot tri leta vodim galerijo v Kavarni hotela Betnava v Mariboru, kjer je do zdaj razstavljalo okoli 100 slikark in slikarjev. Od akademikov, ljubiteljskih slikarjev do slikarjev iz tujine. Marsikdo je pri meni prvič razstavljal … Marcu bo npr. razstavljal najmlajši slikar v tej galeriji, 15-letni Jakob Golob. Predstavljene so bile skoraj vse tehnike slikanja: olje na platno, akril, akvarel, slike iz peska, keramike, voska …
Organiziral sem osem kolonij, od tega pet mednarodnih. Imel sem močne ekipe slikarjev iz Srbije, Hrvaške in Avstrije. Letos bom priredil že tretjo tradicionalno kolonijo na mariborskem Pohorju, pogovarjam se s Termami Olimia, ki bodo generalni sponzor kolonije. Lani sem organiziral dve mednarodni koloniji v občini Duplek, vendar po županskih volitvah ni več zanimanja občine.
Story: Pod vašo taktirko je ljubezen do ustvarjanja našel tudi 6Pack Čukur, s katerim ste imeli prav tako skupno razstavo. Kako ste se lotili projekta ustvarjanja s 'špohtlom'?
Z Boštjanom sva se spoznala na dobrodelni prireditvi, ko smo s Slovenskim svetom ustvarjalnosti organizirali dobrodelno dražbo slik za poplavljene. Takrat sem Čukiju podaril sliko, on pa mi je povedal, da ima že eno mojo doma. Tisto mu je podarila njegova Nika in tako si je pozneje zaželel še tretjo. Povabil sem ju k nam in skupaj sva ustvarila tretjo. Dvakrat je bil tudi gost na moji koloniji in potem smo pred dobrim letom napravili razstavo treh, ki so začeli istočasno slikati: Boštjana Čukurja, radijskega in televizijskega moderatorja Andreja Okreše ter moje žene Irene. 13. februarja 2015 ob 20. uri ima enaka ekipa ponovno odprtje skupne razstave.
Story: Čukur pa ni edini znani Slovenec, s katerim ste sodelovali. Naj omenim še Braneta Kastelica, Andreja Okrešo, sodelujete tudi z Majo Založnik in številnimi drugimi …
Odprtje razstave pri nas ni samo predstavitev avtorja in njegovih del, je nekaj več. Druženje pozno v noč, kjer se mnogo FB-prijateljev prvič sreča v živo. Obiski na razstavah so številni, tako da je lanska razstava nas štirih presegla celo 250 obiskovalcev. Pred dobrimi tremi leti sem spoznal Majo, in ko sem slišal njen vokal, sem si želel, da jo pogosto gostim. In tako se tudi dogaja.
Story: V zadnjem času ste precej dejavni tudi na družabnem področju v Mariboru. Skoraj vsak mesec je kakšen od vaših odmevnejših družabnih projektov. Kaj vam tovrstno udejstvovanje pomeni?
Januarja smo odprli novo galerijo v Vinagovi vinoteki v središču mesta, ki jo tudi vodim. Vsak mesec bodo odprtja s kulturnim programom. Prvič sem v tej galeriji razstavil 50 svojih likovnih del, glasbeni gost je bil Tilen Pusar, kar je dalo prostoru še posebno energijo. Ker velikokrat ustvarjam ob Tilnovi glasbi, se spodobi, da se v slikah sliši tudi njegova energija. Skladatelj in kitarist ustvarja tako močno čustveno glasbo, da te zasvoji in pospremi v svoj svet.
Na odprtju in koncertu je bilo več kot 100 obiskovalcev. Maribor mora zaživeti vsaj s prostori, ki so namenjeni družabnemu življenju. Veliko sodelujem tudi s slikarji iz tujine. Letos sem povabljen na likovne kolonije v Srbijo, na Hrvaško, v Romunijo, na Madžarsko in v Makedonijo. Lani junija smo bili na prvi likovni koloniji v Tovarniku pri Vukovarju na povabilo vrhunskega hrvaškega akvarelista Anteja Nikolića, julija pa sem bil s svojo ekipo v Krčedinu v Srbiji. Na koloniji je bilo 36 slikarjev iz desetih držav in Slovenija je bila zastopana prvič. Prav tako sem razstavljal v Galeriji likovnih umetnikov Varaždin v Varaždinu.
Story: S svojimi deli pa ste prav tako zelo dobrodelno naravnani. Nam zaupate, kam so šla vaša zadnja dela in komu se bo z njimi pomagalo?
Veliko slik doniram različnim društvom in posameznikom. 2013 sem podaril celotno razstavo. V organizaciji Humanitarnega kluba Unija v Casinoju Mond smo zbrali 3.500 evrov, sredstva so bila namenjena štirim socialno ogroženim družinam. Decembra smo (prav tako v organizaciji HKU) v Pokrajinskem muzeju Maribor pripravili dražbo slik, ki so nastale na mednarodni koloniji Duplek Art 2. Izkupiček 1.480 evrov je bil namenjen terapijam otrokom s posebnimi potrebami. Lani sem izdal knjigo aforizmov 'AFnORIZMI in MODRIKASTE MISLI'. Knjiga je nastala na pobudo mnogo mojih FB-prijateljev, kjer pogosto napišem kakšno hudomušno misel. Letos aprila bo izšla že druga knjiga mojih aforizmov.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
