Nina Bratovž in Jure Štekar sta brez dvoma par, s katerim se vedno radi družimo. Ne samo da sta izredno prijetna, všeč so nam tudi njuna energija in volja ter to, da pravzaprav nikoli ne nehata razmišljati o tem, kaj vse bi lahko še naredili. V Hišo Štekar nas je tokrat povabil vonj briških specialitet in prav posebno oznanilo, s katerim smo Nino pospremili na samostojno kulinarično pot.
Story: Nina, pred kratkim smo vas pospremili na samostojno kulinarično pot. Glede na to, da je vaš oče uspešen chef, je moral biti ta trenutek še posebej čustven, kajne?
Zagotovo se je težko ločiti od družine, posla, ki je že utečen, in nato stopiti na samostojno pot. To je bilo čustveno in morda na trenutke težko za vse nas. Je pa seveda vse toliko lažje in lepše, ker me tako oče kot tudi mami stoodstotno podpirata, in to je najpomembnejše. Tako kot vse pa bo tudi to potrebovalo svoj čas, da se navadimo.
Napisala: Kaja Milanič
Fotografije: Kaja Milanič
Story: Pa vam je oče dal kakšen nasvet kot popotnico na samostojni poti?
Seveda! Rekel mi je, naj samo sledim svojemu cilju in naj vanj verjamem ter da bo potem vse steklo samo. Aja, še to je dodal: da naj vedno uporabim najboljše sestavine in veliko masla. (smeh)
Story: Pa ste že od nekdaj vedeli, da želite delati v tem svetu, da želite stopiti v njegove čevlje? Vas je njegovo delo od nekdaj navduševalo?
Da bi želela delati v tem - niti slučajno! Po izobrazbi sem namreč farmacevt in od nekdaj sem se izogibala gostinskega sveta. Pri očetu sem namreč videla, kakšno življenje je to in kako malo časa imaš za družino, zase. Vendar je že usoda tako hotela, da sem na koncu le pristala v naši restavraciji JB v Ljubljani in v resnici kmalu začutila, da je to to. Zaljubila sem se v ta posel, v resnici tudi v ta način življenja in še vedno menim, da ni lahko, a če v delu uživaš, ni nič težko.
Story: Pa sta kdaj, ko ste bili še otrok ali kasneje, imeli kakšno posebno tradicijo skupnega ustvarjanja v kuhinji? In kaj sta skupaj najraje pripravljala?
Žal atija v mojem otroštvu tja do mojega sedmega leta zaradi službe v tujini ni bilo dosti doma. Ko pa se je pozneje vrnil in odprl restavracijo, je imel znova veliko dela. Z atijem sva se tako najbolj povezala zdaj in res lahko rečem, da sem vesela in ponosna, da mi kuharsko znanje predaja najboljši.
Story: Rekli ste, da ste tudi sami pomagali v restavraciji ...
V restavraciji JB v prestolnici sem skoraj dve leti delala v kuhinji. Takrat sem bila sicer bolj ali manj zadolžena za sladice, vendar sem lahko opazovala in delala vse drugo, kar je bilo treba postoriti v kuhinji.
Story: Pa bi vam bilo všeč, če bi Filip nadaljeval to tradicijo?
Ne razmišljam tako daleč naprej. Z Juretom za zdaj veva, da ga bova vzgajala v poštenega, delavnega fanta, na kakšno karierno pot bo stopil, pa se bo sam odločil.
Story: No, zdaj boste namesto z očetom v kuhinji s svojo taščo. Tako 'na daleč' je videti, da se super razumeta.
Res je, vendar bova s taščo skupaj tako v kuhinji kot tudi pri vseh drugih opravilih na turizmu. Vesela sem, da imam ob sebi takšno osebo, kot je ona, ki ima toliko izkušenj in je tako zelo delavna. Ta moja 'pot' bo tudi zaradi nje veliko lažja. V kuhinji sva se že preizkusili in sva super kombinacija. Ona namreč obvlada tradicijo, jaz pa modernost, kar na koncu ponudi resnično dober rezultat. (smeh)
Story: Pa se spomnite trenutka, ko ste jo prvič spoznali?
Seveda se spomnim! Takrat sicer še nisem bila z Juretom, ker sem njihov turizem obiskala kot gost, spomnim pa se, da je najin pogovor takoj stekel o kuhinji. Ha! Če bi le takrat vedeli, da bova enkrat skupaj za štedilnikom.
Story: Na čem pa bo temeljila vajina kuhinja? In kako si bosta porazdelili delo v njej?
Kot sem prej omenila, bo kuhinja temeljila na tradicionalnih briških jedeh, ki jih bomo predstavili v moderni preobleki. Sicer pa si delo v kuhinji nekako porazdeliva sproti. Ona bo, na primer, naredila njoke, ker jih brez dvoma naredi najbolje, jaz pa bom jed 'zapakirala' v lep paketek.
Story: Pa ste za kakšno mnenje pri sestavljanju menija vseeno le prosili očeta?
Seveda, normalno. Saj bi bila neumna, če ne bi, ne? (smeh)
Story: Zdaj, ko boste s polno paro v poslovnih vodah, bo Filip šel v vrtec ali vam bo delal družbo na domačiji?
Filip nam bo za zdaj delal še družbo doma. Mislim, da bomo zdaj malo bolj angažirali Jureta za kakšna popoldanska varstva. (smeh) Sicer si bomo včasih pomagali z varuško. Saj bo šlo. (smeh)
Story: Na zabavi smo med drugim sicer opazili Jana Plestenjaka. Se poznata že dolgo?
Res je, veseli smo, da nas je Jan pospremil na tej poti. Poznava se že zelo dolgo, je že dlje časa gost Hiše Štekar, tu je posnel tudi svoj film Priznam.
Story: Pa se zdaj veliko družite?
Vidimo se le občasno, seveda smo ga pa toliko bolj veseli, ko nas obišče.
Story: Brez dvoma je skupen posel velik korak za vaju. Ali menita, da bo ta skupna pot kako vplivala na vajino zvezo?
Zagotovo bova tako bolj povezana, če ne drugega, se bova gledala 24 ur na dan. (smeh) Je pa res, da je težje, če v tem poslu nista oba vpeta v to zgodbo. Oba sva navajena tega življenja, tako da je vse skupaj dosti lažje.
Story: Vaš tast je videti kot zelo inspirativen moški. Je bil tudi vam njegov uspeh izpred 30 let v navdih?
Boljšega tasta si ne bi mogla želeti. (smeh) Zelo dobro se razumeva in seveda me navdihuje s svojo pridnostjo in zagnanostjo še po toliko letih. Ko mi včasih govori, kako so začeli s turizmom, ko ni bilo niti telefona, ko so kuhali na majhnem štedilniku na drva, nosili iz zgornjega nadstropja v spodnjega hrano, lahko rečem le kapo dol za vztrajnost in ponosna sem lahko, da sem del take družine.
