Modrijani bodo spomladi ponovno zibali

21. 12. 2016 | Vir: Lady
Deli

Modrijani, bratranca Rok in Blaž Švab ter brata Peter in Franjo Oset, živijo v 'pogonu', kot sami označijo koncertiranja malo večkrat kot sto dni na leto. Teh drobnarij, intervjujev in televizijskih ter dobrodelnih koncertov sploh ne štejejo mednje. V poeziji melodij njihovega mikrofona in kitare ter harmonike in kontrabasa si boste na Kongresnem trgu z njimi delili najdaljšo noč v letu, za katero obljubljajo še večjo pompoznost kot na Noči Modrijanov.

V družbi fantov iz Štajerske se nasmeh do ušes izriše sam od sebe. Gostoljubno te sprejmejo medse in s teboj delijo vse, kar se jim v tistem trenutku poraja v mislih, za nameček pa iz rokava stresejo še kakšno šalo ali dve, da upravičijo sloves narodnih zabavljačev. Bo že moralo držati, da so kot najstniki s takšnim karakterjem in podoknicami očarali marsikatero srce mlade dame ..., danes ni nič drugače.

► V šestnajstih letih aktivnega ustvarjanja za seboj puščate zavidljivo glasbeno dediščino, ki prekaša meje mnogih ustvarjalcev. V čem tiči skrivnost, da vam med seboj uspe ohranjati dobro harmonijo?

Franjo: Harmonija je prisotna ves čas, včasih v pastelnih, drugič bolj v fluorescentnih barvah. Vsak je po svoje zanimiv. No, ocenim lahko ostale tri fante, sebe le, če se pogledam v ogledalo ..., in še vedno sem si zelo všeč. (smeh) V preteklosti sem na takšna vprašanja odgovoril z besedami, da se učimo in rastemo tako na glasbenem področju kot osebnostnem, za seboj pa za sočloveka puščamo veliko lepega.

► Je v tako bogati karieri sploh mogoče izpostaviti trenutek, ki vam je ostal najbolj pri srcu?

Peter: Težko. S skupino smo doživeli ogromno lepega, česar sicer nikoli ne bi – to ponuja glasba. Ponuja druženja, spoznavanje ljudi, ki jih ceniš in opazuješ z drugega vidika. Imeli smo priložnost pristopiti do 'večjih' ljudi, se od njih nekaj naučiti in jih vprašati, zakaj oni zdržijo toliko časa skupaj. Nekaterim uspeva že petdeset, šestdeset let ..., za vse štiri lahko rečem, da smo hvaležni in nimamo občutka, da bi se pred šestnajstimi leti raje odločili za drugo pot. Ta je prava.

► Koga od 'velikih' ste imeli v mislih?

Peter: Ogromno je vzorov, raznih legend, kot so bili Avseniki pa Slaki. Še vedno se srečujemo z velikani slovenskega glasbenega prostora in na splošno občudujemo ljudi, ki dobro delajo.

► Bo držalo, da ima vsak uspeh svojo ceno?

Rok: Vsak drugi dan. (smeh)

Peter: Verjetno se sploh ne zavedamo, čemu vse smo se odrekli. Skupaj smo od najstniških let, ne vemo, kaj so tiste radosti, in če tega ne veš, misliš, da tako pač mora biti.

► Ob več kot sto koncertih letno morajo tudi srčne izbranke občutiti malce ljubosumja, večino časa le preživite v družbi drug drugega.

Rok: Če ni ljubosumja, te nima čisto rada. Malo mora biti iskrenja.

► Pravite, da vas ljudje nagovarjajo na vsakem koraku, v trgovinah, na upravnih enotah, zgodi se tudi pri zdravniku v čakalnici. Kako doživljate tanko mejo med zasebnim in javnim življenjem?

Blaž: V Sloveniji ni zvezdništva, tovrstnega zvezdniškega življenja, pa tudi zvezdniškega vedenja ne, če se lahko tako izrazim. Ljudje, ki te prepoznajo, so zelo prijazni in vljudni, radi pridejo po podpis in se fotografirajo, radi povedo, da so bili nekje s teboj in jim je bilo prijetno. Če le zmoremo, z njimi spregovorimo kakšno besedo, ker imamo po naravi radi ljudi. Vsakdo lahko poskrbi za zasebnost, če to želi, vseeno se o nas ve veliko, po drugi strani pa o zasebnem življenju relativno malo – lepo se da balansirati med javnim in osebnim življenjem. Javno življenje je treba spoštovati, saj smo kot ansambel nosilec vrednot, po katerih živimo in jih zagovarjamo v zasebnosti. Ne sme priti do dualizma.

► Da javno izražate drugačno podobo, kot jo krojite sicer. Modrijan Blaž je torej enak kot Blaž Švab?

Blaž: Tako je. Ljudje bi opazili, če ne bi bili pristni. Mislim, da nas imajo ljudje radi prav zaradi tega – ker se na odru kaže podoba zasebnega življenja.

► Predvsem v času Noči Modrijanov je bilo občutiti povezanost in predanost, ki ju do vas gojijo oboževalci, ste dokaz, da ima glasba resnično takšno moč, da spreminja ljudi. Bi lahko občinstvu pripisali svoj značaj? Prepoznate obraze?

Blaž: Veliko je takšnih, ki so bili z nami tudi po sto nastopih po državi, pridejo celo v kraje, ki jih sami težko najdemo. Te obraze poznamo, si zapomnimo. Zgodi se, da je na koncertu in veselicah manj nepoznanih kot znanih. Naša publika je zelo radostna in vesela. Pogosto rečejo, da jim zmanjka energije za premagovanje težav in so si prišli na nastop nabrat moči za življenje. Če energijo dajemo na tak način, je to motivacija in največji kompliment.

► Predvidevam, da vas manjše avenije intimnejše povežejo z avditorijem.

Rok: Boljša kemija je zagotovo na manjših prizoriščih, saj šest tisoč ljudi na Noči Modrijanov žal ne moreš videti, je pa res, da množica daje moč, zaradi katere lahko vse izpeljemo tako, kot si želimo. Oziroma je na koncu še boljše.

► Razvratom po koncertih se morate izogniti, če želite ohranjati moč za nove izzive – konec koncev slovite po tem, da greste z 'glavo na zabavo,' brez alkoholnih pijač ...

Franjo: Glas zahteva svoje. Na odru se dogajajo stvari, ki so velikokrat na meji sposobnosti, in če jih želiš izpeljati, moraš biti ne le z glavo pri stvari, temveč tudi fizično pripravljen. Gre za veliko odgovornost. Reda, ki smo ga vzpostavili že kot otroci, se držimo še zdaj, z leti, ko so tukaj še družine, pa pride v življenje še drugačen ritem. Energijo je treba 'prišparati'.

Blaž: Drži pa, da Modrijani nismo 'zapečkarski' – tudi mi se znamo zabavati na veselicah, plešemo, hodimo v diskoteke ..., ko se dela, se dela, ko si v družbi, si v družbi.

► Je pa res, da smo v slovenskem prostoru vsaj glede narodnozabavne glasbe izredno razdvojeni. Čemu tolik­šne skrajnosti?

Blaž: Za razdvojenost vemo, ampak se z njo ne obremenjujemo. Glasbe ni dobro vsiljevati ljudem, to je stvar izbire – enim paše nekaj, drugim nekaj drugega. Nikomur ne želimo ničesar preprečevati, če pa že, skušamo navdušiti z narodnozabavno glasbo in vanjo vnesti nekaj novega, drugačen pristop. Zdi se mi, da z mero svežine lahko pridobiš novo publiko. Ljudi z veseljem skušam razumeti in vedno se nekje najdemo.

► Z narodnozabavno glasbo je treba odrasti.

Blaž: Drži, kdor ni odrasel z njo, jo zelo težko izvaja. Je pa res, da si je glasba v osnovi zelo podobna, saj ima tudi latinska glasba harmoniko, ki prihaja iz naših krajev. Glasba izvabi čustva, naj bo katere koli zvrsti. Modrijani se z izvajalci drugih zvrsti dobro razumemo in sodelujemo, odraz tega je fuzija izvajalcev na Noči Modrijanov. Običajno se predstavi polovica zabavnih in polovica narodnozabavnih glasbenikov.

► Dobrih kritik je neskončno, hkrati pa mrgoli zlobnih jezikov, ki ne upoštevajo vaših uspehov. Puščajo grenak priokus?

Franjo: Vsaka kritika je dobrodošla, saj se človek morda res ne zaveda, kaj dela narobe. Prav je, da jih preštudiraš, predebatiraš in se izoblikuješ v nekaj boljšega. Tistim krivičnim pa ne dopustiš, da se te dotaknejo.

► Imam občutek, da ste po naravi izredno čutni – to se izraža v besedilih, ki znajo poslušalca dodobra 'omehčati'. Tičijo v ozadju ljubezenskih viž resnice ali zgolj fiktivnost?

Franjo: Tiste, ki so nastale znotraj naše skupine – predvsem Blaževe, so resnične in zelo oprijemljive skladbe. Blaž črpa iz resničnega življenja, moč je čutiti njegovo iskrenost in trenutke, ki jih je doživljal. In to je po mojem mnenju edini pravilen pristop, da se pesem ljudi dotakne in jo začutijo v zmedi vsega, kar slišijo.

Rok: Ko se sile besedila, melodije in izvajalca 'poklopijo,' je pesmi skorajda zagotovljen uspeh. Potrebuje le še malo sreče, da jo 'požegna'.

Prednovoletni običaji Modrijanov

Kot veleva tradicija, je božič pri Modrijanih praznik, rezerviran za družino: "To je dan v letu, ki ga ne preživimo na odru ter ga posvetimo večerji v družinskem krogu," se je razgovoril Peter Oset. Običaje radi ohranjajo, zdaj še za kanček bolj, kot so to počeli v preteklih desetletjih. Čeprav ni v navadi, da bi se med seboj obdarovali, se Oset z nasmeškom spominja lanskoletnega Rokovega obdarovanja z Mozartovimi poslasticami.

Bodoča starša

V krogu oboževalcev, ki budno spremljajo vsak korak članov ansambla, je v zadnjem času završalo, saj naj bi bil Rok še bolj nasmejan kot sicer, pred kratkim so se njihova predvidevanja potrdila: "Na veselici na štajerski Ribičiji so Modrijani zapeli Roku in povedali veselo novico, da bo postal očka," nam je zaupala anonimna oboževalka, Rok pa nam je dodal: "Veseli dogodek se bo zgodil v spomladanskem času. Spol že vemo, a še ostaja skrivnost ..., z informacijami želimo še počakati, da bo vse v najlepšem redu," nam je zaupal simpatični glasbenik, ki je po ločitvi našel srečo v ljubezni s svetlolasko Petro, s katero bosta že spomladi skupaj pela uspavanke prvemu naraščaju.

Neja Drozg

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju