Katarina Čas: Največ štejejo emocije

3. 9. 2015 | Vir: Story
Deli

Revija Story je na Katarino Čas čakala s takšno nestrpnostjo, kot bi po neprespani noči na železniški postaji čakala na že dolgo zamujeni vlak. Ko je prišla, sva se s fotografom strinjala, da je bilo vredno.

Z nasmehom, ki te nekako pospremi v toplino misli, da je vse v najlepšem redu, in s pogledom, v katerem lahko skorajda prebereš njene dogodivščine preteklih let. Story jo je tudi tokrat ujel v središču filmskega dogajanja, zato beseda seveda ni mogla zaviti na drugačna pota ...

Govorila je o svetu, ki ga pozna najbolje. O svetu filmskih kamer, o svojih začetkih pred njimi in vlogi, ki jo je kot članica komisije sprejela na letos drugem festivalu kratkih filmov Muvit. Po več kot četrt stoletja prakse v svetu filmskega blišča njeno mnenje ne pomeni veliko le nadobudnim mladim filmarjem, temveč tudi izkušenim filmskim kreatorjem, ki bi si, verjetno brez izjeme, v svojih delih želeli njene prisotnosti. "V preteklosti, na začetku svoje kariere, v resnici nisem nikoli sodelovala na kakšnem podobnem festivalu, kot je Muvit. Enkrat sem se prijavila na Magdaleno, ki je sicer festival oglasov, ampak nisem dobila nobene nagrade. Sicer pa sem pred kratkim naletela na izdelek, ki sem ga takrat oddala, in sem v resnici še vedno zadovoljna s tem, kar sem naredila," se je Katarina s posebnim nasmehom, ki ga premore le ona, spomnila svojih začetkov. Kot pravi, je sicer prvič na televizijskih zaslonih nastopila leta 1988, ko je v reklami za Cocto z Urošem Belantičem skakala po lužah. Reklama je njeno pot zapeljala na prvo filmsko premiero Peklenskega načrta, od tam pa prek reklam, oddaj, serij in sodelovanj vse do meke medijskega ustvarjanja - Hollywooda.

In kot je težko film ustvariti, ga je težko tudi oceniti. Trditvi je na svojem žirantskem stolčku posebej močno prikimala tudi 38-letna lepotica, ki je z režiserko Barbaro Zemljič in igralcem Markom Kočevarjem podeljevala točke za najboljši kratki film festivala Muvit. "Težko je bilo. Nekateri filmi so imeli izredno dobro idejo, drugi igro, tretji pa so bili preprosto zelo dobro posneti. Ampak vedno moraš gledati na celoto, ker film je celota, v katerem je pomembno, kakšna je igra, kakšna je režija, postprodukcija in tako naprej. Ko gledam film, sama sicer najbolj upoštevam emocije. Ali mi film kaj da ali ne. Ker pa se rada smejim, mi je všeč, če film vključuje komične elemente," je še povedala.

Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju

Nova Story že v prodaji

Story 35/2015

Story 35/2015, od 27. 08. 2015