Judita Zidar: Ljubezen premaga vse

5. 2. 2016 | Vir: Story
Deli
Igralka Judita Zidar je upodobila že številne izjemne ženske like, trenutno pa Slovence navdušuje v vlogi materinske in tople Vere Rozman v Usodnem vinu. “Za srečo svojih bližnjih bi šla tudi v cirkus krotit leve,” je nekoč o svojem liku povedala igralka, ki je tudi sama že izbojevala prenekateri boj.  (foto: Tomo Jeseničnik/POP TV)
Tomo Jeseničnik/POP TV

Igralka Judita Zidar je upodobila že številne izjemne ženske like, trenutno pa Slovence navdušuje v vlogi materinske in tople Vere Rozman v Usodnem vinu. "Za srečo svojih bližnjih bi šla tudi v cirkus krotit leve," je nekoč o svojem liku povedala igralka, ki je tudi sama že izbojevala prenekateri boj.

“O ja, ljubezen premaga vse. A mora biti prisotna. In dovolj močna. Sicer jo težave in banalnost vsakdanjega življenja razjedo in puf! Roke ostanejo prazne.”
“Enakopravno plačilo za oba spola? To je samoumevno. Debata sploh ni potrebna.”

Story: Kako se počutite v vlogi 'vratu' družine oz. osebe, ki podpira večino vogalov v hiši Rozmanovih?

Oh, zdaj sem se že udomačila s svojimi fanti in taščo. Vrat pa verjetno lahko poimenujejo vsako gospo (ali pa gospoda, kajne), ki ima to srečo, da je v njeni družini glava na pravem mestu.

Story: Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo Vero Rozman?

Ljubezen do Staneta in potem do družine, ki sta jo ustvarila. A tudi če ne bi bila obdarjena z otroki, se mi zdi, bi ostala skupaj in bila srečna ter izpolnjena drug z drugim. In z vinogradništvom, seveda.

Story: Od kod ste črpali navdih za lik?

Oh, saj ni potrebno prav veliko navdiha. Napisana je kot kar stereotipna mati in žena, ki ima rada vse svoje v vrsti in pod nadzorom. S stopnjo in podrobnostmi pa se poigravam v dogovoru z režiserjem in kolegi.

Story: Menite, da je življenje lahko podobno življenju likov v Usodnem vinu?

Seveda, kako da ne. Resnično življenje je stokrat bolj čudno in čudežno kot domišljija in preseneti te takrat in tako, kot najmanj pričakuješ, vzame ti sapo, zavrti te, podrsa po tleh, vrže v zrak in pusti, da letiš ali padeš ... Saj veste, nepredvidljivo pač. Iz nobene skripte ne moremo prebrati, kako se bo končalo in kaj pa zdaj ...

Story: Kaj v vas vzbudijo vinogradi in vino?

Oooo, vinogradi so čudovita stvaritev pridnih človeških rok in spretnosti, urejena, prečudovita narava. Ne mislite tako? Vino pa, mmm, naleteli ste na ljubiteljico. Nekoč je neki vinar rekel, da je vino kot živo bitje. Nekako takšen odnos imam do njega. Nobene potrebe ni družiti se s takim, ki te živcira, je kisel in siten, plitek celo, in povzroči v tebi slabost in obžalovanje. A če ima moč in potencial, da te ogreje, poboža, poglobi in vzradosti, sem zraven. Gotovo roka, ki obdeluje grozdje, pusti v vinu svojo sled. To okusiš!

Story: Se sami spoznate na vina? Katero vam je najljubše?

Zadnja leta sem bolj nagnjena k rdečemu, Primorcem in Bricem. Pa tudi francoski bordojec mi je všeč. Kako suho belo tudi ni od muh. O, ali pa kak dober, nesladek šampanjec oz. peneče! Bolj težka vina mi pa niso ravno ljuba.

Story: V MGL trenutno nastopate tudi v drami Samorastniki. Kako blizu so vam slovenske klasike?

Cankar je vedno aktualen, svež in pronicljiv. Velik avtor. Voranca s Samorastniki pa bi res težko uvrstila med moderne. Upam, da čez nekaj let to ne bo postal, bog ne daj. A s posodobitvijo in refleksijo Simone Hamer in v režiji mlade Nine Eve Lampič ter seveda izvedbi naše igralske ekipe je to sveža, zanimiva predstava, ki jo ljudje radi gledajo in odstira pogled v zgodovino tega naroda, ki bi jo jaz sicer najraje pozabila, a od tu smo zrasli in naučimo se nekaj iz tega. Sicer zgodovina nima smisla.

Story: Samorastniki so krik po enakopravnosti. Kakšna pa je po vašem mnenju vloga emancipacije oz. bi žena morala biti podrejena možu?

(smeh) Že koncept bi bil žaljiv, če ne bi bil smešen. Dva spola, drug brez drugega sta nič in norost. Vsak ima svoje mesto in svoje naloge. Kdor si domišlja, da je zaradi svojega spola ali celo spolne usmerjenosti pomembnejši ali bolj prav kot drugi, ga sploh ne morem resno jemati. Pa če se pobijajo zaradi tega ali če imajo države celo uzakonjene krivičnosti, zato norost ni čisto nič manjša. Ali manj norost. Potrebno je spoštovanje do vsega.

Story: Ste tudi članica ansambla MGL. Kaj menite o odnosu med igralci in igralkami v gledališčih?

Že ko smo se vpisali na Akademijo, so nas opozarjali, da je za igralke bistveno manj vlog kot za moške in zelo hitro (z leti, seveda) postanejo manj zanimive za avtorje in posledično manj prisotne v predstavah ter gledališču. Tako pač je! Manj dela za nas, ko pa pride kakšna res dobra vloga, o, je pa res kaj povedati. In spet se hahljam, ko gledam to marketinško podivjanost mladosti, katere žrtve smo vsi, ne samo ženske. Brez skrbi, življenje ni samo mladost in ne samo denar!

Story: Menite, da ste bili zaradi spola kdaj za kaj prikrajšani?

Ne bi uporabila tega pojma. Velikokrat, ko se počutiš prikrajšanega, sčasoma vidiš darilo, ki ti je bilo tako poslano. Seveda sem bila bitke ali pa bila že kar v startu poražena od velikih egov, od katerih sem bila odvisna v tistem trenutku. Včasih so bile stvari še kar grde. A to je življenje! Ni samo ognjemet in dober kozarec vina na toplem, je tudi mraz, izgnanost in pozabljenost. Ne velja samo za ženske in ne samo za igralke.

Story: Kakšni izzivi vas čakajo v letu 2016?

Razen, da nadaljujem snemanje Usodnega vina? Iskreno, ne vem. Vprašajte me čez leto dni.

Napisala Nika Arsovski
Fotografije Tomo Jeseničnik/POP TV

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ

Nova Story že v prodaji

Story 05/2016

Story 05/2016, od 28. 01. 2016