Marjan Platovšek je dokaj novo ime na slovenski slikarski sceni. Do upokojitve se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, nato je odkril novo strast – slikarstvo. In kar sam ne more verjeti, da je v tem tako zelo uspešen. Slika portrete v popart tehniki, ki jo je nadgradil v smeri hiperrealizma. Njegovi portretiranci so znane osebnosti in pop ikone.
Marjan pravi, da ga je umetnost že od nekdaj zanimala: "Predvsem likovna umetnost me je zanimala že od mladosti, še posebno tedaj, ko se je vključevala kot komunikacija v kreativnih projektih, s katerimi sem se v svoji karieri ukvarjal." Pred tem je delal v marketinških vodah in kot grafični oblikovalec. Izdelal je več kot 150 celostnih podob tako za slovenski kot jugoslovanski prostor: kdo ne pozna mednarodno nagrajenega slogana 'Ne bo vam uspelo, to je Jelovica', celostne grafične podobe olimpijskih iger v Sarajevu, celostne podobe kemične industrije Jub, mariborskega Zlatoroga, OMV Mapetrola, Topra, Gorenjske turistične zveze, Tika Tržič, Založbe Jugoton, posameznih grafičnih segmentov Pivovarne Laško, Memorialnega centra Boško Buha iz Virovitice, Beograjskega mednarodnega maratona, Ateljeja 212 Beograd, Jugoslovanske carinske uprave, Meteorja Đakovo, kemične ind. Merime Kruševac, logotipa Sarajevskega mednarodnega filmskega festivala – srce Sarajeva, zastave in grba Tuzelskopodrinjskega kantona, redizajna SD Crvene zvezde Beograd, Litostroja in še bi lahko naštevali.
"Izdeloval sem grafične podlage katalogov poslovnih poročil, revij, plakatov, zgoščenk za mnoge slovenske in jugoslovanske estradne umetnike. V zadnjem obdobju sem realiziral številne odmevne celostne akcije za društvo Beli obroč Slovenija, Svet za preventivo v cestnem prometu R Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH, Makedonije. V slovenski in jugoslovanski prostor sem uvedel inovativni sistem oglaševanja na stebrih javne razsvetljave, prve City lighte oglaševalske ulične vitrine in tako naprej," našteva Marjan svoje dosežke, ki jih ni malo. Zdaj se je odločil za portret: "Ker želim, da bodo tisti, ki spremljajo moje delo, umetnost razumeli in jo na čustveni ravni tudi doživljali. Pri portretu ni umetniškega 'blefa'. Ne želim si larpurlartizma. Je ali pa ni. Portret je podoba, ki upodobljenca predstavlja kot individuum, z vsemi osebnostnimi potezami, ki jih preko fotografij zaznavam in prenašam v upodobitve.
Najprej sem se preizkusil po tehnični plati ploskovnega slikanja s prerisovanjem pop ikon, kot so Marlyn Monroe, Elvis Presley, Michael Jackson, Martin Luther King, Muhammad Ali in drugi. Kmalu pa sem pričel upodabljati naše znane osebnosti npr. Cirila Zlobca, Draga Jančarja, Toneta Partljiča, slovenskega nadškofa Zoreta, Jana Plestenjaka, Vlada Kreslina, Nušo Derenda, predsednika Borisa Pahorja, našega zunanjega ministra Karla Erjavca, Borisa Cavazzo, Borisa Kobala, Jurija Součka, Ivanko Mežan, Petra Prevca, Gorana Dragića, Mitja Petkovška, Tino Maze ... V dobrih sedemnajstih mesecih sem naslikal preko 50 portretov."
Naročila tudi iz tujine
"Obraze, ki jih upodabljam za svojo razstavno kolekcijo, izbiram predvsem iz nekega notranjega vzgiba, predvsem tiste, ki so mi blizu, ki jih cenim in spoštujem. So pa tudi znani obrazi, ki jih ne bi nikoli naslikal," pravi Marjan in doda: "Kaj kmalu sem spoznal, da bo privilegija slikanja po navdihu kmalu konec, kajti naročil je veliko, tudi iz tujine." Njegovo slikanje ni tradicionalno: "Predvsem uporabljam nove možnosti likovnega izražanja, v katerih združujem tradicijo in sodobne medije. Ko se odločim za motiv portretiranca, njegovo fotografijo obdelam v računalniškem programu ter izdelam ustrezno popart grafično podlago. Tako izdelano fotografijo izrišem na platno in se lotim slikanja z akrilnimi barvami. Ploskev za ploskvijo, z večkratnimi nanosi barve. Sliko formata npr. 100 krat 70 centimetrov slikam približno teden dni." Posebno ponosen je na svoja dva portreta, ki sta izobešena v Kremlju. Zanimalo me je, ali je bila to njihova pobuda oziroma kako je sploh prišlo do tega. "Ne, pobuda je padla na zunanjem ministrstvu v Ljubljani, ko me je minister g. Erjavec ob neki priložnosti vprašal, ali bi si upal portretirati ruskega predsednika Putina in zunanjega ministra Lavrova. To sem brez premisleka tudi storil in ustvaril oba portreta. Naš zunanji minister je ruskemu ob njegovem nedavnem obisku v Moskvi portret tudi predal. Povedali so mi, da je bil g. Lavrov nad darilom presenečen, da mu je bil zelo všeč in ga dal izobesiti v svojih prostorih v Kremlju. Za predajo portreta predsednika Putina se še išče primeren trenutek, vendar naj bi se to zgodilo kmalu."
Naročil je vedno več
"Trenutno imam naročenih toliko portretov, da jih bom ustvarjal kar nekaj časa, smo pa tudi v razgovorih z ugledno slovensko umetniško institucijo za možnost izdelave portretov dobitnikov vsakoletne prestižne umetniške nagrade," ponosno pove Marjan, ki ga poznavalci umetnosti zelo cenijo, še več, trenutno je najbolj vroč ljubiteljski portretist, saj pravijo, da njegovo slikanje posega v neko novo grafično smer slikanja. "Seveda mi pohvale godijo, komu pa ne. Vendar pa vsaka pohvala prinaša tudi obveznosti do nenehnega izpopolnjevanja in nadgradnje tistega, kar počenjaš. Tu si spanja na lovorikah ne moreš privoščiti, je nevarno ..." Sicer ima Marjan družino – ženo, hčerko in sina, živi in ustvarja pa v Ljubljani. Njegova družina je navdušena nad njegovo strastjo, kot pravi sam: "Vidijo, da sem se umiril in da uživam vsak trenutek posebej." Do 6. novembra so bila njegova dela razstavljena v Ljubljani v Meršolovi galeriji v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
"Že ambient in sama otvoritev razstave sta bila nabita z energijo, ki se je ne da opisati. Seveda k temu niso pripomogle samo moje slike, ampak v veliki meri tudi ga. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS, prof. mag. Bernarda Podlipnik in čudoviti umetnici, prijateljici, pevka Mateja Bobek in citrarka Jasmina Levičar," pravi Marjan in doda: "V začetku naslednjega leta načrtujemo razstavo na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani, imam tudi vabilo za razstavljanje v Galeriji v Sarajevu in Galeriji savremene umjetnosti v Tuzli (BiH). Dobil pa sem tudi namig kitajske amasade v Ljubljani, da bi v povezavi s projektom kulturne izmenjave v drugi polovici leta 2017 lahko razstavljal na Kitajskem. Hud izziv, vendar nikoli se ne ve ..."
Eva Jandl
