Letošnja jesen bo tudi za Eriko Žnidaršič in njene voditeljske kolege nekoliko drugačna, saj so v novo sezono na RTV Slovenija vstopili z nadgradnjo nekaterih informativnih oddaj. Številni se Erike spominjamo iz zabavne oddaje Piramida, a odkar se je pridružila dnevniški voditeljski ekipi, je delo zanjo še večji izziv.
Poletje je za nami, kako ste preživeli zaslužen oddih?
Sproščeno in živahno. Na morju z otrokoma in partnerjem. Priznati moram, da je bil letos, odkar sem rodila, prvič dopust res podoben dopustu. No, vsaj približno.
Nedavno ste se pridružili dnevniški voditeljski ekipi. Na začetku so vas gledalci označili za nekoliko nevljudno in agresivno. Kako bi komentirali te očitke?
Če je drzen moški, mu ploskajo, da je odločen in pogumen. Če je drzna ženska, je pa arogantna in nevljudna, kajne? Sem pač energična, neposredna in odločna. Drugačna ne znam biti.
V prispevkih ste napadli precej odločno, je to morda tudi razlog, da pridete do informacij, ki bi drugače ostale prikrite gledalcem?
Če si ne upam vprašati vsega, kar gledalce zanima, potem si ne zaslužim biti novinarka in voditeljica.
Ste kdaj zaradi svojih vprašanj in težkih tem, ki ste jih delali, dobili kakšne grožnje?
O, seveda. Če se lotevaš perečih tem, vedno pridejo odzivi. Pravzaprav redkokatera tema, ki se je lotim, ostane brez odmevov. Včasih ti prispejo v obliki pisem, tudi telefonskih klicev. Sprva sem se obremenjevala, z leti pa dobila debelo kožo.
Kako gledate na to, da padajo očitki tudi na manipulacijo v medijih? Morajo biti novice tako senzacionalistično predstavljene, da jih gledalci 'kupijo'?
Glede tega na Televiziji Slovenija upoštevamo zelo visoka merila. Vsaka informacija, ki jo podajamo, je večkrat preverjena in na prvem mestu je vedno verodostojnost. Kljub vsemu pa menim, da ni vedno najbolj kredibilno tisto, kar je suhoparno in dolgočasno. Prav tako ni vedno nujno populistično tisto, kar je zanimivo. Treba je poiskati pravi način: podati kredibilne informacije zanimivo, vsekakor pa ne senzacionalistično.
Kako to, da ste sprejeli izziv za vodenje vikend dnevnika? Kaj je tisto, kar vas pri tem vleče?
Vlečejo me svoboda, kreativnost in to, da sam izbiraš teme, da si dejavno vključen v ustvarjanje oddaje, da sam določiš goste itd. Po navadi imam rada vse pod nadzorom. Seveda je vodenje takega tipa Dnevnika, kjer je še posebej veliko javljanja v živo, kjer imaš pogovor z gosti, velik izziv.
Kako se osebno spopadate s temami, ki so precej občutljive?
Pravijo, da ni dobro preveč osebno vzeti zgodb, a to vedno ni mogoče. Zlasti če so zgodbe žalostne. Kot mati dveh majhnih otrok ob zgodbah, ki predstavljajo stiske družin ali smrt otroka, teh pa je na žalost veliko, je nemogoče ostati ravnodušen. Večkrat sem pretresena med pripravljanjem prispevka in tudi vodenjem Poročil in Dnevnika.
Kateri prispevki so vam ostali v globokem spominu?
Zagotovo prispevek o otroški srčni kirurgiji. Zjokala sem se tako na snemanju kot pred računalnikom, ko sem prispevek pripravljala. Težko sem ga končala.
Otroška srčna kirurgija je precej na udaru in težko si predstavljamo stisko staršev, ki se borijo za svoje otroke. Kaj menite, kako se bo zgodba končala?
Kot je to v navadi v Sloveniji: psi lajajo, karavana gre naprej. Žal. Vem, kakšna je stiska staršev, slišim jo vsak dan v pogovorih z njimi.
■ MAJA MUHI
