Erazem B. Pintar: "Sem permanentno zaljubljen – v življenje!"

24. 9. 2016 | Vir: Lady
Deli
Erazem B. Pintar: "Sem permanentno zaljubljen – v življenje!" (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Erazem B. Pintar velja za kontroverzno osebnost, saj brez sramu pove in napiše točno tisto, kar misli. Njegova iskrenost in širina, s katero se loteva življenjskih tem, sta tisti, zaradi katerih je že leta prisoten kot kolumnist, zdaj pa boste njegove kolumne lahko spet prebirali tudi v reviji Lady. 

Očarljiv poslovnež, plejboj, zaljubljenec, oče in še marsikaj drugega je spregovoril o svojem pogledu na svet in rečem lahko le, da nas zagotovo čaka zanimivo in napeto branje ...

► Kakšno branje si lahko obetamo, kakšnih tem se boste lotevali?

Bolje rečeno, spet sem postal kolumnist revije Lady, za katero sem v preteklih letih napisal že okrog 200 kolumn. Mislim, da me ljudje kot kolumnista dobro poznajo, v slovenskem prostoru je bilo objavljenih že preko 500 mojih kolumn. Pišem vedno o svoji neskončni ljubezni. Sem namreč permanentno zaljubljen. Zaljubljen v življenje! Življenje pa je seveda marsikaj. Od sončnega jadranja med oblaki do malodušnega sedenja v majhni votlini in čakanja, da preneha deževati. Od neviht s strelami in požari do mirnih plovb skozi neskončne bonace. Kot v vsaki zvezi je pomembno, da ljubezen ostaja. Še posebej v zvezi z življenjem. Gre namreč za edino zanesljivo doživljenjsko zvezo.

► Izdali ste že drugo knjigo kolumn. Je na vidiku še kakšna?

Naslednje leto izide moja tretja knjiga iz zbirke ko­lumn. Verjamem, da bo tako kot prvi dve tudi ta odlično sprejeta med bralkami in bralci. Ta hip pa smo v samem finalu izida moje prve angleške knjige, tudi zbirke kolumn. Gre za elektronsko knjigo, s katero dajem del svojega doprinosa k ideji 'go global', o kateri že od začetka krize predavam podjetnikom in študentom. Bo pa knjiga v obliki omejene izdaje izšla tudi v trdi obliki.

► Kaj vas navdihne za pisanje?

Ne vem, veliko razmišljam, malo spim. Nikoli nimam težav s temami, ideje se mi porajajo med sestanki, med vožnjo, med spanjem. V bistvu sta le dve stvari, med katerima nikoli ne dobim nobene ideje, to sta tenis in seks. Pišem največkrat ponoči. Čez dan je stalna časovna panika. Opravljam namreč več služb in še sto drugih stvari. Ponoči se stvari umirijo. Še otroka zaspita. Psa imam pa tako vzgojenega, da redko daje glasne pripombe. Ne glede na temo pisanja.

► Ste stari znanec časopisov in revij. Vam je medijska izpostavljenost všeč?

Mediji ljudi, ki so malo poznani, pač izkoriščajo. To je pač njihov posel. Mene, razen ob mojih kolumnah, v medijih v zadnjih letih skoraj ni zaznati. Del tega sem sam dosegel z elegantno potezo, da vse zaračunam. To gre nekaterim tako na jetra, da o meni ne pišejo niti takrat, ko ne potrebujejo moje privolitve ali sodelovanja. Super. Sicer sem v poslih, kjer mi mediji lahko samo škodijo. Vsak resen poslovnež ve, da ti pojavljanje v rumenih medijih prinese le petsto negativnih pik že ob začetku vsakega sestanka.

► Bili ste znani – ali pa ste še – kot plejboj. Zdaj pa ste se ustalili in imate dva otroka. Se je vaše življenje spremenilo, so se torej spremenile vaše prioritete?

V medijih si to, za kar te mediji najbolje prodajajo. Hočem reči, da je pri vsakem človeku mogoče izpostaviti stvari, ki mu potem pišejo medijsko podobo. Gradil sem podjetja, zaposloval, delal izume, veliko predaval doma in v tujini, obenem pa pisal in snemal glasbo, aforizme in kolumne. Od vseh teh zadev so me mediji proglasili za plejboja. Še vedno je vse isto, sem pa za medije sedaj oče. Tudi prav, bi rekel moj prijatelj Boris in šel po nov viski ...

► Nazadnje smo v Lady pisali o vas kot o ribiču. Ste spretni, vsestranski, radi sami popravljate stvari, torej sami poprimete za delo?

Ljudje pogosto delajo napako, ker se, tudi prek različnih marketingov, v njihove možgane naseli ideja, da osrečuje nakup nečesa kot tak. O tem sem tudi pisal. Pridobitev lastništva nad nečim, pa naj gre za avto, obleko, uro ali še kakšno večjo traparijo, osrečuje izjemno kratkotrajno. Ljudje, ki jim je koncept aktivne posesti, ki govori predvsem o čiščenju, vzdrževanju, nadgrajevanju in popolni personalizaciji neke dobrine, tuj, morajo tako vedno znova in znova kupovati nove neumnosti, da bi vsaj od daleč lahko povohali srečo. Jaz ne maram novih stvari. Še vsak telefon imam vsaj pet ali šest let, pa sem iz tega 'foha', IT namreč. Bistvo je, da imaš svoje stvari rad, torej jih moraš sam vzdrževati, popravljati in nadgrajevati. Sem človek, ki se vsega loti sam. 'Šravfam' letala, ladje, popravljam računalnike in vso elektroniko. Ni orodja, ki ga ne bi znal uporabljati, pa naj gre za varilni aparat, spajkalnik, motorko ali stružnico. Samo kreacija osrečuje!

► V čem je skrivnost, da počnete toliko stvari in ste v njih tudi uspešni?

Če se v kateri vlogi zadnja leta ne počutim uspešen, je to kot poslovnež, tako da s tem ste zamudili. Ali prehiteli. Upam. Bili so časi, ko sem mislil, da se vse, kar primem v roko, spremeni v zlato, no, potem me je en megalomanski projekt naučil, da se lahko tudi v gnojnico. Nekateri trdijo, da sem po tem še boljši človek. Pa taka tolažba ...

► Kaj je za vas uspeh?

Uspešnost je stvar percepcije. Kaj pa pomeni biti uspešen? Finančno, komunikacijsko, zdravstveno, socialno ...? Zame je uspešnost samo ena. To, če uspeš svoje lastne možgane narediti srečne. Takšni ljudje ne poznajo zagrenjenosti, kompleksov in sovraštva. Takšni lahko tudi največ pomagajo okolici, predvsem tistim, ki to najbolj potrebujejo. Pa ne mislim finančno. Finančna pomoč je itak farsa, egoizem. Ja, v tem smislu, mislim, da sem uspešen.

► Kaj je za vas najpomembnejše v življenju?

Trenutno moja dama in oba črička. Vse ostalo je svetlobna leta zadaj ...

► S čim vas je očarala Teja? Veliko žensk prej je že poskušalo, a jim ni uspelo.

Tejo so bogovi očitno naredili zase, pa jo iz lastne senilnosti pozabili na tem planetu (smeh). Ne bom našteval, kaj ona vse je, saj bi potem lahko 'pokurila' vse znake revije v letošnjem letu. Ona je pač Teja. Najbrž edina, ki me vidi.

► Kako bi opisali očetovska čustva – večina moških pravi, da takrat, ko dobijo otroka, začutijo nekaj novega. Je tako tudi pri vas?

Absolutno. Sicer pričakovano, pa vendar. Žal mi je ljudi, ki se prikrajšajo za starševska čustva. Šele ob njih razumeš, da jim ni para. Hormonska igra narave pač. Jih pa pošteno plačaš kot vsako stvar v življenju. Nikoli prej namreč nisem vedel, kaj pomenijo te štiri črke: strah.

► Ste sin dveh filozofov. Ste od njiju pobrali način razmišljanja, gledanja na svet, svojo širino?

Najbrž sem seveda ogromno, ogromno stvari pobral od svojih staršev. Zato starši tudi so, mar ne? V nasprotju s sodobnimi vidiki, da naj otroci pobirajo stvari s telefonov in tablic. Otroštvo in tudi mladostništvo sem imel idilično, nobenih bremen mi nista nakopala na ramena, nobenih strahov in travm. Sploh ne vem, če poznam kakšnega prijatelja ali prijateljico, ki bi to lahko odkrito rekla. Mama mi je zadnjič, ko me je na morju tri dni opazovala z otrokoma, rekla, da sem veliko boljši starš, kot sta bila onadva. Neumnost, kaj se pa ona spomni ...

Tekst: Eva Jandl 

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju