Ditka bi s sveta rada pregnala pohlep

3. 11. 2019 | Vir: Story
Deli
S potovanji širi svoja obzorja in spodbuja ustvarjalni potencial. (foto: Osebni Arhiv)
Osebni Arhiv

Ditka je pred kratkim zmagala na največjem festivalu za kantavtorje v Bolgariji. Na tradicionalnem festivalu se vsako leto zberejo pesniki in pevci iz Bolgarije, Srbije, Hrvaške, Romunije in celo iz Združenih držav Amerike. Poleg plakete je kot prvo nagrado prejela unikatno akustično kitaro. Najsibodo uglasbena dela slovenskih mojstrov poezije ali njena avtorska glasba, Ditka izbira sporočila, ki so v današnjem vrtincu vsakdana pravi balzam za dušo. Verjame, da je prav glasba sredstvo, ki lahko spremeni svet, če pa bi lahko izbirala med supermočmi, bi izbrala takšno, ki bi s tega sveta pregnala pohlep.

Po družabnih omrežjih sodeč vidim, da ste septembra polnili baterije prav na Irskem. Kaj vas v tej čudoviti zeleni deželi ni pustilo ravnodušne?

Na Irsko sem se prvič odpravila pred šestimi leti in že takrat me je ta dežela navdušila s čudovito naravo, veselimi ljudmi in dobro glasbo na vsakem koraku. Bila sem odločena, da se nekoč spet vrnem in raziščem še več. Letos sem tako prepotovala celo zahod­no obalo, imenovano Wild Atlantic Way. Prav navdihujoče je gledati, kako se narava spreminja in z njo barve. Od neskončnega oceana in njegovih brezmilostnih valov, visokih klifov do najbolj zelenih travnikov, kjer se brezskrbno pasejo ovce in krave. Navdušila so me majhna mesteca s prijaznimi domačini in ogromno izbiro odličnega viskija in piva. Mesto Galway pa si bom zapom­nila po zares dobrih glasbenikih.

So tudi potovanja, tako kot glasba, sredstvo za dušo?

Vsekakor so. Lahko bi celo rekla, da gredo glasba in potovanja z roko v roki. Ko odkrivaš nove kotičke sveta, spoznavaš drugo kulturo, raziskuješ še neznano, s tem širiš svoja obzorja in gotovo spodbudiš svoj ustvarjalni potencial, da pozneje ideje za nove pesmi pridejo na plan.

Se vam je med potovanjem utrnila tudi kakšna nova glasbena ideja? So na obzorju že kakšni novi projekti?

S spoznavanjem irske kulture in poslušanjem odličnih lokalnih glasbenikov, ki so igrali tradicionalno irsko glasbo, sem vsekakor dobila navdih in ideje tudi za nove pes­mi. Ves čas ustvarjam glasbo, tako da je idej za nove projekte veliko, ampak v tem trenutku dajem prednost novemu albumu z uglasbeno poezijo, ki bo izšel čez nekaj dni.

Glasba vam je bila položena v zibelko. Ste sploh kdaj pomislili, da bi postali kaj drugega kot glasbenica?

Seveda sem. Ravno zaradi tega, ker je moj oče profesionalni glasbenik in ve, da biti poklicni glasbenik pomeni trd kruh, posebej ko ustvarjaš avtorsko glasbo in se nisi pripravljen prodati za projekte, ki jih ne čutiš. Tako me je vedno spodbujal, naj odkrivam še druga področja, študiram kaj čisto tretjega, glasba pa naj ostane moj konjiček, ki mi bo vedno v veselje in sprostitev. Tako sem imela ideje, da bom logopedinja, zdravnica, psihologinja, umetnostna zgodovinarka in še kaj, nikoli pa nisem rekla, da bom poklicna glasbenica. Morda se je ravno zato vse poklopilo, ker se nikoli nisem omejevala, ampak vedno imela pozitiven pristop, brez velikih pričakovanj. Ravno ko sem zaključila študij delovne terapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani, pa se je zgodil preskok tudi na moji glasbeni poti. Zdaj je glasba moj poklic, ki ga ne bi zamenjala za nobenega drugega. Šele zdaj se zavedam, koliko mi pravzaprav pomeni vse to.

Verjamete, da je glasba sredstvo, ki lahko spremeni svet?

Glasba je sredstvo, ki povezuje ljudi, ustvarja nova prijateljstva, pripadništvo ... Hkrati ima terapevtsko moč, saj vpliva na naša čustva, misli in fizična občutja. Zato verjamem, da lahko kakovostna in sporočilna glasba spreminja posameznika. Boljši posamezniki pomenijo boljšo družbo in boljša družba boljši svet.

S svojo glasbo nagovarjate ljudi drugače, kot to počne komercialna glasba. Kakšna je vaša glasbena vizija?

Ves čas se trudim ohranjati kakovost, tako v besedilih kot v glasbi. Želim si, da bi se ljudje, ko prisluhnejo mojim pesmim, počutili dobro in prijetno. Dovolj težav in problemov nas spremlja vsak dan in glasba mora biti medij, h kateremu se zatečemo zato, da se sprostimo, morda tudi zamislimo in na koncu počutimo boljše. V svojih pesmih zato veliko pojem o ljubezni, ki je gotovo ena od najpomembnejših vrednot in sila, ki lahko spreminja svet na boljše. Pojem tudi o življenju, dotaknem se tudi tem, povezanih z osebnostnimi vprašanji in vprašanji družbe. To ni glasba za 'back ground' ali za na veselice, je glasba, ob kateri se umiriš in ji prisluhneš, ker če se povsem prepustiš, ti da lahko zares veliko.

Kakšno čudežno moč si želite?

Želim si, da bi imela moč, s katero bi s sveta lahko pregnala pohlep. Vse slabo, kar se dogaja na tem svetu, je na neki točki povezano z njim. S svojo močjo bi dosegla, da bi bil svet prijaznejši, bolj strpen, da bi vsak imel toliko, kot potrebuje za dobro in dostojno življenje, da bi bili ljudje spet bolj povezani z naravo, polni upanja in veselja.

Pred časom sem vam prisluhnila na festivalu Vegafest. Ste se za tovrsten korak odločili zaradi trenutnih okoljskih in prehranjevalnih smernic? Verjamete v filozofijo sožitja med vsemi živimi bitji na planetu?

Za nastop na Vegafestu sem se odločila zato, ker podpiram gibanja, dogodke in filozofijo, ki se bori za lepši in prijaznejši svet do vseh živih bitij in okolja. Verjamem, da vsa živa bitja na tem planetu prispevajo svoj košček, da ta naš planet sploh obstaja. Med vsemi bi moralo veljati enako spoštovanje in sprejemanje.

V kaj sami najgloblje verjamete?

Verjamem v moč ljubezni in dobrih dejanj. Kdor je prijazen do sebe in drugih, bo to prejel nazaj. Kdor zares ljubi, bo našel srečo. Biti zadovoljen v sebi pa je bistvo živ­ljenja.

S potovanji širi svoja obzorja in spodbuja ustvarjalni potencial. Septembra je med raziskovanjem Irske prepotovala zahodno obalo, imenovano Wild Atlantic Way.