Slavica Sladič: "Če pravočasno poiščeš pomoč, te ni treba biti strah"

18. 6. 2015 | Vir: Story
Deli
Slavica Sladič: "Če pravočasno poiščeš pomoč, te ni treba biti strah" (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Tisti, ki se ob sredah redno družite s televizijo, brez dvoma poznate hudomušno trojico družine Sladič, ki v oddaji Bognedaj, da bi crknu televizor z zvrhano žlico humorja komentira televizijski program preteklega tedna. Slavica Sladič, za prijatelje Slava, je pred svoj televizijski sprejemnik prejšnji teden povabila tudi Story, ko je namesto o dobrih in slabih televizijskih oddajah spregovorila o življenjskih preizkušnjah preteklih mesecev. Namesto smeha so tokrat spregovorile solze, namesto humorja pa iskrenost, ki jo lahko tenkočutno razume le tisti, ki je že spoznal bridkost rakavih obolenj.

"Zgodilo se je lani, ko sem se tako kot vedno odpravila na ginekološki pregled. Kakšno leto pred tem so se začele pojavljati takšne in drugačne ginekološke težave, vendar nisem nikoli pomislila, da bi se lahko iz tega razvilo kaj resnega," se lanskega junija spominja Slavica.

"Takrat sem se slabo počutila, krvavela sem na 14 dni, prav tako pa sem mi je poslabšala kri. Junija sem imela pregled, avgusta pa sem doživela 'tisti' klic," pove Slavica in dodaja, da se je takrat pravzaprav zares začelo. Diagnoza je bila postavljena, Slavica se je, kot že tolikokrat v življenju, morala znova boriti, vendar tokrat proti raku na materničnem vratu. "Najprej sem se vprašala, zakaj se je moralo zgoditi ravno meni. Svoji družini nisem pustila, da je o tem govorila naokrog, hotela sem se prepričati, kako daleč je bolezen," se prvih trenutkov po diagnozi spominja Slavica, ki se je z ginekološkimi problemi sicer srečevala že v preteklosti.

"Od nekdaj sem imela težave s cistami v jajčnikih, vendar so bile vedno vodene in smo jih lahko rešili s tabletami. Tokrat pa je ginekolog ugotovil, da se je ena povečala na osem centimetrov," pojasnjuje Slavica, ki je ob seznamu organov, ki jih je ginekolog želel odstraniti iz njenega telesa, obnemela. "Naštel je maternični vrat, levi in desni jajčnik, maternico ... Ko je končal, sem ga vprašala, ali mi sploh še kaj ostane," je povedala in dodala, da je bila na operacijo naročena komaj novembra. "V tem času pa so se težave začele stopnjevati. Oktobra sem imela močne bolečine v spodnjem delu trebuha, krvavitve ... Spomnim se, da je bil petek, ko sem se hčerki potožila, da se ne počutim v redu," pove Slavica, ki jo je hči nemudoma odpeljala na urgenco.

"Komaj takrat so začeli bolj resno jemati moje probleme, zato sem bila tudi operirana hitro za tem. Takrat je bila na kliničnem centru leteča zdravnica iz Brežic, ki sem ji še danes hvaležna za pogovor. Svetovala mi je, naj podpišem izjavo, s katero bi prepovedala, da mi odstranijo maternico, če bi bilo z njo vse v redu, saj mi je razložila, da se lahko po odstranitvi rodil pojavijo hormonske težave. Ni tako enostavno, kot si predstavljamo," opisuje Slavica, ki so ji odstranili levi jajčnik z jajcevodom in večji del materničnega vratu. "Februarja letos sem dobila izvide, ki so potrdili, da je z mano vse v redu. Kot družina smo izredno povezani, zato je normalno, da je vse zelo skrbelo zame. To obdobje je bilo še posebej čustveno za mojega sina. Mislim, da ga je diagnoza zelo prizadela, a sem hvaležna najini vzgoji, da zna svoja čustva pokazati. Veliko smo se pogovarjali o tem, zato so bili vsi dobro pripravljeni na mojo pot," se spominja Slavica, ki kljub težkim trenutkom priznava, da se ji življenje po bolezni pravzaprav ni spremenilo.

"Čudno mi je, ko po televiziji ali v medijih ljudje po takšni bolezni rečejo, da bolj cenijo svoje življenje. Jaz sem svoje življenje cenila, odkar vem zase, mene bolezen ni spremenila, tudi naše družine ni kaj bolj povezala. Mi smo takšni, kot smo, in držimo skupaj od nekdaj. Znamo se skupaj nasmejati, skupaj znamo jokati, se objeti, dati lubčka ... Sinu Dominku na primer ni bilo nikoli težko, niti v najstniških letih, pred prijatelji objeti mame," pojasnjuje energična Ljubljančanka in dodaja, da ji zdaj, kljub zarošenim očem, ni težko govoriti o tem. "Zavedam se, da mogoče to ni moja zadnja faza v tej bolezni, ker so se začele težave ponavljati. Ampak jaz sprejemam to drugače. Če pravočasno poiščeš pomoč, te ni treba biti strah. Pravočasnost ti lahko reši življenje. Težko je čakati izvide in razmišljati o tem, kaj vse te čaka, vendar veš, da se bo tudi zate našla rešitev," s posebno mirnostjo pojasni Slavica, ki pogum za velike korake in odločitve črpa v svojih treh otrocih in vnučkah.

"Ne bojim se smrti. Ljudje si včasih rečejo, joj, to bi lahko še naredil pa to in to ... Ampak če do zdaj nisi tega naredil, se pokazal takšnega, kot v resnici si, preživljal časa z družino, ti tudi zdaj ni treba objokovati zamujene priložnosti. Mož mi velikokrat reče, da so zame vedno otroci na prvem mestu, ampak kaj hočem. To mi daje energijo," še pojasnjuje Slavica.

Napisala Kaja Milanič

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju

Nova Story že v prodaji

Story 24/2015

Story 24/2015, od 11. 06. 2015