Za sestavo takšne zgodbe, kot je Noč Modrijanov, je premalo, če delaš sam s skupino. Ideje se vedno rojevajo takrat, ko sodeluješ z drugimi, sploh če prihajajo iz drugih glasbenih vod.
Prepričana sem, da ste eden redkih glasbenikov, ki se lahko pohvali s podporo tisočerih ustvarjalcev na odru.
Če delaš sam s skupino je to za tako zgodbo kot je Noč Modrijanov premalo. Ideje se rojevajo takrat, ko sodeluješ z drugimi. Tako so ideje izvirnejše. V vseh letih smo spletli prijateljstva in luštno je sodelovati. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako se je več kot 300 glasbenikov na zabavi po dogodku družilo vse do jutra. Noč Modrijanov je prava karavana glasbenikov ...
Se nekje v vašem rokavu skriva recept za nabiranje kondicije, s katero vam vedno znova uspe občinstvo spraviti na noge?
Nobena stvar, niti telovadba niti hrana, ne pomaga toliko kot nastopanje. Kondicijo za nastope nabiraš kot tekač. Če želiš teči maraton, ga moraš teči. Podobno je pri glasbi. Telo je treba utrditi.
Torej, nobenega fitnesa ...
No, saj fantje pridno telovadimo. (smeh) Ampak tisto pravo kondicijo pa dobimo na terenu.
Blaž, pa se še spominjate svojega prvega nastopa pred občinstvom?
Moj prvi nastop je bil v prvem razredu osnovne šole s skladbo Metuljček cekinček.
Pa tistega z Modrijani?
Na koncu osnovne šole, v neki gostilni ... Teta je družbi povedala, da pozna fajn fante, ki bi za malo denarja igrali vso noč. In smo igrali. Je bilo kar zahtevno, pri 13 letih zabavati ljudi ...
In ta prvotna energija se med vami še vedno nekako ohranja.
Čedalje boljše je!
Imate skupinski ritual pred nastopi?
Koncentracija mora biti popolna, sploh pri takšnem projektu, ko je treba biti popolnoma osredotočen. Vedno si podamo roke, se objamemo in spodbujamo, da v takem duhu pozneje stopimo na oder.
Pa sicer, kakšna glasba vas sprošča?
Pravzaprav spremljam tako domačo kot tujo sceno. V zadnjem obdobju so mi pri srcu pop izvajalci z dobrimi vokali, Ed Sheeran in Sam Smith na primer. Tudi Bruno Mars je zame fantastičen pojem kombinacije vokalnega petja, soula, funka in popa. Skratka, sprošča me glasba, ki je malo manj koncertna in bolj živahna, da me spravi na plesišče.
Malo me muči radovednost – se zgodi, da vaš pogled ujame kakšna simpatična oboževalka v občinstvu?
Seveda jih opazim. (smeh) Dejstvo je, da so Slovenke najlepše ženske na svetu.
Torej dopuščate možnost, da po koncertu kakšno povabite na zmenek? (smeh)
Večinoma so šokirane, da po nastopih takoj odidem domov. Ob 200 koncertih na leto namreč gledam na uro, ker moram naslednji dan zgodaj vstati. Glede tega sem zelo dolgočasen.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
