Manekenka Nika Globokar je v modni svet odšla že kot najstnica. Pravi, da biti manekenka pomeni biti mlada poslovna ženska, čemur sledijo odrekanja že v mladih letih. Tako je zamudila svojo valeto, takoj za tem pa je delala na božični dan, ki ga je do takrat vedno preživela v krogu družine.
Story: Glede na to, da ste v modni svet vstopili pri tako mladih letih, vas je bilo kdaj strah, da vas bo ta svet preveč potegnil vase?
Vsaj, kar se pasti te industrije tiče. Ne, mislim da pri tem veliko vlogo odigra vzgoja. Imela sem dokaj strog način vzgoje, za katerega sem danes hvaležna. To je razlog, da nisem podlegla skušnjavam. Mama mi je pri 15 letih zelo zaupala. Slišali sva se tudi po trikrat na dan in nikoli ni podvomila o meni. Za svoja leta sem dokaj hitro odrasla in bila drugačna od vrstnikov. Zanimal me je svet, tujina in vse, kar je povezano z lepoto. Čeprav sem se veliko stvarem odpovedala, se danes lahko zahvalim za širino, ki sem jo pridobila.
Story: Če pogledate nekaj let v preteklost, na kakšen način se je spremenil vaš okus in občutek za modo?
Z vsakim letom se moj okus spreminja, ker se spreminja tudi sama moda. Vedno sem ji poskušala slediti, dokler se nisem našla nekje vmes. Všeč mi je namreč tudi nekaj, česar v visoki modi ne najdem - udobje. Naravnost obožujem stvari, ki so modne in hkrati udobne. Prav zabavno mi je gledati slike izpred nekaj let, kjer se vidi, kako sem eksperimentirala z oblačili in ličili.
Story: Nekaj let ste živeli v Milanu, sedaj pa živite v Maroku. Kako to?
V Milanu sem imela bazo šest let, nikoli pa nisem bila tam stalno, saj so me skoraj vsak teden pošiljali na druge kraje, včasih celo dvakrat na teden. Tako sem si vedno našla dom v velikih prestolnicah, kot so Pariz, London, New York, Tokio. Sedaj pa živim razpeta med Marokom in Slovenijo, se pa še vedno vračam v druge prestolnice.
Story: Sestavni del vašega dela so potovanja, kar pomeni, da večino časa živite 'iz kovčka v kovček'. Kateri so tisti modni kosi, ki so nepogrešljiv del vaše garderobe in se vedno znajdejo v kovčku?
Se strinjam. Živim po načelu omnia mea mecum porto (vse svoje nosim s seboj), ker imam vedno vse seboj, zato oblačila tudi stalno menjam. Vedno pa moram imeti pri sebi 'legice'; kos oblačila, ki mi vedno pride prav, ne zavzamejo veliko prostora in so super za kombiniranje.
Story: Si ob službenem obisku modnih prestolnic ponavadi vzamete kakšno prosto uro za sprehod po trgovinah in butikih najbolj priznanih znamk?
Kadar delam, niti ne pomislim na to, da bi hodila denimo po Peti aveniji in si ogledovala kolekcije v prestižnih trgovinah, ki sem jih nosila lansko leto. Vsaka kolekcija, ki jo narediš kot model, namreč pride v prodajo šele naslednje leto. Ko pa ne delam in si privoščim dopust, je pa obisk zgoraj omenjenih trgovin obvezen, čeprav se redko zgodi, da me kakšen kos zelo prevzame.
Story: Prisegate na kakšnega določenega modnega oblikovalca?
Prisegam na Lisco. Ker je slovenskega izvora in ker se lahko kosa z vsemi tujimi znamkami spodnjega perila.
Story: Sodelovali ste s številnimi modnimi guruji, kot so Armani, Ferre in Cavalli. Kakšen je občutek, ko se v njihovih kreacijah sprehodite po modni brvi?
To je težko opisati, najljubša mi je bila Fendijeva revija, na kateri mi je Karl Lagerfeld dal prosto izbiro obleke. Seveda sem izbrala najdražjo, najopaznejšo in najbolj bleščečo. (smeh) Na reviji so bile same znane manekenke, od Carmen Kass do Alek Week. Ker se je strinjal, da bom jaz tista, ki bom nosila to obleko, sem se na pisti počutila čudovito. Gianfranco Ferre se je vedno trudil, da nas je pred nastopom napolnil s samozavestjo. Če pa je bila zraven še dobra glasba, je bil občutek popoln.
Story: Se tudi v vsakdanjem življenju oblačite po zadnjih modnih smernicah ali ste zvesti bolj svojemu stilu?
Zvesta sem svojemu stilu in želim si, da bi si ga vsak lahko našel. Modne smernice so začasne in nikoli se ne bi silila z nečim, če mi to ne bi pristajalo.
Story: V kakšnih oblačilih pa se počutite najbolje?
V širokem razvlečenem puloverju in 'legicah'.
Story: Se spomnite kakšnega svojega večjega modnega 'kiksa'?
Pri 13 letih sem zamenjala osnovno šolo in se pojavila v prekratki majici, usnjenih hlačah in z belim klobukom. Gledali so me, kot da sem padla z lune. Danes bi bilo to modno, a pri tistih letih sem vsekakor naredila velik modni 'kiks'. (smeh)
Story: Koliko običajno na mesec zapravite za svoja oblačila?
Odvisno od meseca.
Story: Čemu pa se pri nakupovanju najtežje uprete?
Kozmetiki - ne vem več, kam naj z njo. Ko pridem na oddelek kozmetike, se mi zasvetijo oči in vedno najdem izgovor, da še nekaj potrebujem.
Story: V čevljih z visoko peto se manekenke počutite skoraj tako kot preostale ženske v udobnih copatih. Se strinjate?
To je odvisno od posameznice. Jaz osebno sem najbolj zadovoljna v balerinkah, je pa res, da visoka peta naredi lepšo postavo. Na modnih revijah imamo vedno paniko, preden vidimo, s kakšnimi vrtoglavimi petami nam bodo postregli. (smeh) Hoja na modni pisti v visokih petah je drugačna od hoje po cesti. Če model v njih ne zna hoditi, ne bo dobil posla.
Story: Koliko pa so bile visoke najvišje pete, v katerih ste nastopili na modni reviji?
Spomnim se dneva, ko sem v 20-centimetrskih petah hodila po španskih stopnicah v Rimu in mislila samo na to, da ne bom padla. Bilo me je zelo strah, stopnice so bile namreč v zelo slabem stanju. Bolj me je bilo strah tega, da si kaj zlomim, kot tega, da bi se osmešila. Na srečo sem hodila brez napak. Prav na teh stopnicah sta padli Naomi Campbell ter Cindy Crawford.
Story: Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se na modni pisti spotaknili? Kako reagirate v takšnem primeru?
Ne, se mi je pa zgodilo, da se mi je odlomila peta. Hojo sem izvedla do konca tako, da sem prenesla ravnotežje na drugo nogo. Če tega ne pokažeš na obrazu, dogodka ne opazi nihče.
Story: V modnem svetu so oblačila, vsakodnevno urejanje pričeske in ličenje rutina. Ali to pomeni, da se, ko imate prosti dan, temu izogibate in prisegate na bolj naraven videz?
Tako je, na prosti dan si nikoli ne nanesem make upa in ga z užitkom preživim v trenirki ali pa kar v pižami.
Story: Si ob takšnih dnevih kdaj privoščite obisk kozmetičarke?
Kozmetičarka navadno pride k meni na dom približno enkrat mesečno za pet ur, zato se po tretmaju počutim popolnoma prenovljeno. V Maroku enkrat tedensko obiskujem hammam, čistilni piling v turški savni, kjer te polivajo z vodo vrtnic in postrežejo z metinim čajem. Občutek je enkraten.
Story: Pred leti ste v zelo kratkem času izgubili veliko kilogramov. Kako vam je te odvečne kilograme uspelo izgubiti?
Točno sedem let je od tega, odkar sem se vrnila iz Japonske, kjer sem preživela dva meseca. Ker mi ni bila všeč njihova hrana, sem nenamerno shujšala 15 kilogramov. Sem namreč človek, ki poje vse, kar mu je postreženo, vendar sem se sušija po enem tednu prenajedla. Ker sem delala tudi po 12 ur na dan, se je pač zgodilo to, kar se je. Ko sem se vrnila v Slovenijo, sem kmalu ugotovila, da se moram pošteno najesti pečenke. (smeh)
Story: V modni industriji je teža vedno v ospredju. Ste bili kdaj pod takim pritiskom, da ste pomislili na kakšen drastičen pristop hujšanja?
O drastičnem hujšanju nisem nikoli razmišljala, res pa je, da se prehranjujem zdravo, z veliko zelenjave in sadja. Vedno pazim, kaj dam vase, si pa kot vsi drugi občasno privoščim velik hamburger in se nato še ves dan sprašujem, zakaj sem ga pojedla, in si želim, da ga ne bi. Vse to med tem, ko jem čips iz vrečke. (smeh)
Story: Slišali smo že mnogo zgodb, do kakšnih skrajnosti so dekleta pripravljena iti, da ohranijo idealno manekensko linijo. Kateri od teh pa je vas najbolj šokiral?
Najbolj me je šokiral pristop do hrane prijateljice iz Švice. Bila je pod stalnim pritiskom agencije, da mora shujšati, meni pa se je zdela zelo drobna. Imela je zelo nenavaden meni, ki ga ne želim objaviti, da ne bi navdušil kakšne zdrave mlade punce. Seveda je končala v bolnišnici za zdravljenje anoreksije v Švici. Bilo mi je težko pri srcu, ko sem videla, da je obupala nad življenjem in se vdala v usodo. Poslala sem ji velikega medvedka s sporočilom, nazaj pa sem dobila odgovor njenih staršev, ki so mi sporočili žalostno novico. Bila sem jezna na ves svet in agencije, ki so to punco spravile do njenega konca. Takih zgodb je veliko. Menim, da je zdravje najpomembnejše, zelo pomembno pa je tudi, da ostaneš močan in se ne predaš usodi ter uživaš vsak trenutek, ki ti je dan, saj je manekenstvo res polno pustolovščin, trdega dela in velikih nagrad.
Napisala: Anja Kontrec
Kreativni vodja projekta: Irena Lušičić
Stilistka: Nina Jagodic
Ličenje: Maja Šušnjara
Pričeska: Matjaž za Mič stajling
Zahvala Agenciji Bronz
