''Ne ljubi se mi več vse dneve hoditi naokoli v petah.''

Na oblikovanje osebnega stila voditeljice in manekenke Lucije Gubenšek je najbolj vplivalo bivanje v New Yorku, kjer se je naučila eksperimentirati z oblačili in nositi več kot le dve barvi.

Bi se zase rekli, da ste modna žrtev?

Zagotovo obožujem modo, oblačila, čevlje, torej vse, kar gre zraven. Ne bi pa se opisala kot žrtev mode, ker ne bom nikoli oblekla nečesa, kar je moderno, če se v tem ne bom počutila dobro in mi ne bo všeč. Dober primer tega so balerinke, za katere sem potrebovala dolgo časa, da sem jih obula.

Včasih si po nekem času premislim in sprejmem nekaj, kar najprej zavračam. Vedno sem tudi pozorna na trende, če so na primer resnično moderni čevlji z zaobljeno konico, špičakov ne bom obula, ker bi bila videti čudno. Ne bom pa jih kar tako zavrgla, ker sem se naučila, da se moda ponavlja.

Potem lahko sklepamo, da intenzivno spremljate modne trende?

Seveda, pri meni je to že poklicna deformacija. Agentka v New Yorku mi je rekla, da se mora že na kastingih videti, da diham z modo, in to mi je nekako ostalo. Moda me zanima tudi zasebno in me vedno bo. Pogosto se pošalim, da imajo moški svoje avte, ženske pa imamo čevlje in obleke. (smeh)

Se spomnite, kdaj vas je začel zanimati modni svet?

Pri 15 letih, ko sem se začela ukvarjati z manekenstvom. Pred tem nisem vedela, kaj je moderno, vedela pa sem, kaj mi je bilo všeč in da želim biti drugačna. Takrat sem si bila všeč v očetovi srajci z zavihanimi rokavi in babičino verižico.

Bi rekli, da se je vaš stil od najstniških let pa vse do danes kaj spreminjal?

Seveda. Včasih sem bila pripravljena veliko več potrpeti za videz, kot sem danes. Pred leti sem bila bolj pripravljena na dogodku zmrzovati v mini krilu, danes pa si ne bom oblekla mini krila, če vem, da bo hladno. Vedno bolj tudi cenim kvalitetna oblačila in ugotavljam, da je manj več. Raje kupim en dober kos, ki ga potem cenim, mi veliko pomeni in ga rada nosim, kot pa pet nepomembnih kosov.

Največji vpliv na moj stil pa je imelo življenje v New Yorku. Tam sem zbrala pogum za eksperimentiranje pri oblačenju. Do takrat sem bila vedno oblečena v celoti v črnino ali pa sem imela na sebi največ dve barvi, zaradi česar so me nekaj časa celo hecali. Včasih sem tudi mislila, da morajo biti oblačila oprijeta, da se vidi postava. Prepričana sem bila, da če se ne vidi pas, da si videti debel. Zdaj pa imam zelo rada ohlapna oblačila.

Ali na vaš osebni slog oblačenja kaj vpliva to, da ste javna oseba?

Seveda. Kot javna oseba moram paziti na svoj videz, saj me ljudje neprestano ocenjujejo. Odlično se počutim v širokih hlačah, navadni majici in s kapo na glavi, ampak ne morem taka povsod.

Ker imate že kar nekaj let izkušenj z nakupovanjem, ali zdaj kaj drugače nakupujete, kot ste v najstniških letih?

Začela sem se malo brzdati, ker sem ugotovila, da ne morem ponositi vseh oblačil, ki jih kupim. Včasih sem bila impulzivna nakupovalka. Ko sem videla nekaj, kar mi je bilo všeč, sem to kupila, ne da bi pomislila, ali to sploh potrebujem in s čim lahko kombiniram ta kos. In ko je ta nakupovalna mrzlica popustila in sem prišla domov z novimi kosi, sem vedno znova imela problem, kam pospraviti nova oblačila, ker nisem imela več prostora zanje.

Pred kratkim sem v Rusiji videla prekrasne sive škornje, vendar sem ugotovila, da bi potem potrebovala še primerno torbico in plašč, kar pa pomeni še dodatne stroške. Ker imam doma dovolj črnih in rjavih škornjev, ki jih lahko kombiniram z oblačili, ki jih že imam, sem se odločila, da jih ne kupim.

Kot ste omenili, ste bili pred kratkim v Rusiji, kjer vaš fant igra nogomet. Kakšna je bila izkušnja?

Vidi se, da je v Rusiji sloj ljudi, ki ima veliko denarja in močno kupno moč. Zato je tam tudi dobra in široka ponudba. Ampak tam nisem šla v šoping, sem si pa kupila nekaj stvari. Previdna sem bila zato, ker sem vedno imela v mislih, da so tam oblačila precenjena. Pozitivno presenečena pa sem bila nad njihovo ponudbo čevljev. Poleg pestre ponudbe so imeli tudi zelo kvalitetne kopije čevljev znanih oblikovalcev za desetino njihove originalne cene.

Gre Andrej rad z vami po trgovinah ali se temu raje izogne?

Sicer nisva še toliko nakupovala skupaj, ampak za zdaj se je izkazal kot izredno dober svetovalec. Tudi jaz mu zelo rada svetujem in pomagam pri nakupovanju. Čeprav je večino časa v športni opravi, se rad lepo obleče, ko ima priložnost. Ima res dober občutek za estetiko, zato ni čudno, da ima tudi odličen osebni stil, kar mi je zelo všeč.

Kako mora biti moški napravljen, da pritegne vašo pozornost?

Ne privlači me moški v nekem stilu, lahko je v obleki, džinsu ali športnih oblačili. Všeč mi je moški, ki zna nositi obleko in na primer hiphop oblačila. Predvsem pa je pomembno, da je okusno oblečen in da ne nameče nase kar nekaj. Zelo pomembni pa so čevlji, na kar marsikdo pozabi.

Ponavadi vas srečamo na prireditvah, kjer ste vedno v visokih petah. Nosite čevlje s petami vsak dan ali le za posebne priložnosti?

Ne ljubi se mi več vse dneve hoditi naokoli v petah. Udobje je pomembno, zato da lahko šibam po opravkih. V visokih petah sem neučinkovita. Če bi lahko povsod, kamor grem, parkirala, bi zagotovo veliko več nosila pete.

V čem pa mislite, da ste Andreju najbolj všeč?

Mislim, da v športnih oblačilih. Vsi si me predstavljajo kot žensko, ki je vedno popolnoma urejena, ampak to samo zato, ker me vedno vidijo samo v takih situacijah, ki to zahtevajo od mene. Andreju pa mislim, da sem najbolj všeč v širokih hlačah, navadni majici in supergah ter s čim manj ličili.

V katerih oblačilih ste najraje doma?

Že kot deklico me je mama naučila, da so določena oblačili za doma in druga za v šolo. In tako je še danes. Zato sem doma v stari trenirki, ki ima madeže še od ne vem kdaj in ne gredo ven, ali pa kar v kopalnem plašču.

Skoraj vsaka ženska ime modno obsesijo. Kakšna je vaša?

Pred kratkim sem bila obsedena s črnimi salonarji in še vedno nisem našla tistega idealnega para, ampak trenutno so moja obsesija salonarji v kožni barvi. Odlični so, ker jih lahko kombiniraš s katerokoli drugo barvo. Nežno rožnati in marelični ne pridejo v poštev.

Se ličite vsak dan?

Ne. Če nimam obveznosti, pri katerih bi se to pričakovalo od mene, se ne ličim. Opazila sem, da se vedno manj ličim, ker se mi ne da več. Ne da se mi porabiti uro za ličenje, zato da grem potem po opravkih.

18. september 2011 Moda in lepota foto: Fulvio Grisoni

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri