Žan Košir, dobitnik bronaste in srebrne olimpijske kolajne v Sočiju, je tudi dva meseca po velikem uspehu presenečen, kako pozitivno odmevata njegovi odličji. Fanta, za katerega pri njegovih tridesetih večina Slovencev prej še slišala ni, zdaj prepoznavajo vsepovsod, ne le v domačem Tržiču.
Aprila je postal tudi eden od petih obrazov dobrodelne akcije Radi delamo dobro in pretekli teden prišel podpret akcijo v domačem kraju. Mercator bo namreč stotim izbranim društvom oziroma organizacijam, ki jih bodo izbrali kupci, konec meseca doniral po tisoč evrov.
V trgovini na Deteljici v Tržiču ljudje lahko izbirajo svoje favorite za donacijo. Žan, komu boste namenili svoje žetone?
Kot vidim, vodijo naši gasilci, kar zaradi njihovih letošnjih številnih akcij zaradi žleda sploh ne čudi. A se mi zdi prav, da kot eden od ambasadorjev te akcije podprem vse tri tržiške kandidate, torej tudi vrtec in društvo diabetikov. Tako bom vsakemu namenil po en žeton.
Otroci iz vrtca so vas že težko čakali, vaše kolajne znajo našteti prav vsi, posebej za vas, so nam povedali, pa so se naučili tudi pesmico.
Veseli me in vedno znova preseneča, koliko ljudi me je spremljalo. Otrokom sem se zato z veseljem oddolžil in se fotografiral z njimi, pesmica je bila pa tudi luštna.
Vidimo, da ste res pravi tržiški junak, trgovina je kar oživela?
Ja, (nasmejan, op. p.) še prodajalke so me čakale, da smo se fotografirali skupaj, prijeten občutek.
Koliko pa vam pomeni podpora sokrajanov?
Zelo veliko. Ljudje so šele ob velikem, pozitivnem odzivu na moji olimpijski kolajni spoznali, da imam kup navijačev iz svojega okolja in da so me ti ves čas spodbujali ter obiskovali na tekmah. Navijači mi dajejo energijo. Ko sem bil mlajši, mi je bilo težko tekmovati, če je bil na prizorišču tudi kdo od prijateljev ali domačih. Sčasoma pa sem se tega navadil, in to je zdaj moj največji kapital. Če jih ni, mi tekma sploh ni dovolj pomembna oziroma mi ni dovolj velik izziv.
Vam dajo krila?
Neki dodatni zagon dobim, več dam lahko od sebe in, ja, je možno dati še več od sebe, če imaš dodatno spodbudo. Mislim tudi, da se uspeh toliko lažje tudi zgodi, če toliko ljudi pozitivno razmišlja o tebi, ti želi uspeh.
Bi lahko odšli živet drugam, si izbrali nov – domači kraj?
Uh, ko si v domačem okolju olimpijec, nato še dobitnik kolajne, se zelo dobro počutiš in bi ga bilo zdaj zelo težko zamenjati.
Imate tudi svoj klub, kajne?
Ja, moji navijači in podporniki so združeni v klubu ZakoN, ki je izpeljanka mojega imena, čedalje več jih je, zadnje čase tudi ne le iz Tržiča. To mi daje energijo pa tudi odgovornost. Da sem zgled, da se tudi iz majhnega kraja, ki je imel letos največ olimpijcev, da uspeti in zmagovati.
Ni skrivnost, da ste samski in mnogo dekletom zelo všeč. Kakšna punca pa vam pade v oči, kakšne so vam všeč?
Na prvi pogled mi je vsekakor pomemben obraz, ker najdeš kontakt z očmi, sicer pa bi morala imeti podobne hobije in zanimanja. To je že skoraj nuja, saj bi imela sicer zelo ločeni življenji in bi se lahko videvala le občasno. Moje življenje, tudi ko nimam treningov, je še vedno zelo aktivno, zato je najbolj pomembno, da bi lahko čim več stvari počela skupaj.
Katera športnica pa vam je najbolj všeč?
Nobene ne poznam tako osebno, da bi jo lahko izpostavil, da mi je všeč. Sem pa že imel izkušnjo s tujo tekmovalko, a tudi to, če sta skupaj dva tekmovalca, ni tako enostavno. Uspehi in neuspehi vplivajo na oba. Ko so uspehi, je vse veselo, ko je pa neuspeh, te to vleče nazaj. Če hočeš biti vrhunski tekmovalec, naj bi tvoja punca razumela, da je to del tvojega posla. Morda to zveni egoistično, ampak tako je. Ko ne delamo oziroma treniramo, pa potrebujemo počitek, in če sem konec tedna končno doma, ne morem ves čas skakati naokoli. Žal, a tako to pač je.
Se torej izogibate zvez?
Ne, a vem, kaj partnerstvo in družina prinašata. Pravzaprav to zelo dobro poznam. Drugi brat je 15 let mlajši, in ker je mami zbolela, sem ga pri svojih petnajstih previjal, hranil, skrbel zanj, marsikaj sem že počel, tako da od tega ne bežim. A sem vrhunski športnik in svoje delo jemljem zelo resno ter mu bom vsaj do naslednje olimpijade, kamor grem po zlato, podredil prav vse.
Napisala: Polona Pirc
