Špela Grošelj: Zdaj se bolj obremenjujem s kilogrami

15. 8. 2012 | Vir: Story
Deli

Zadnje leto in pol se okoli Špele Grošelj in njenega hujšanja nenehno dviguje prah. Sama priznava, da se bo morala s kilogrami verjetno bojevati do konca življenja, kljub temu pa se ne namerava odpovedati nekaterim pregreham. Pevka v intervjuju odgovarja tudi na namigovanja, da se je ponovno zredila.

Story: Špela, zadnje leto in pol se vsi, vključno z vami, veliko ukvarjamo z vašim hujšanjem. Vam gre ta tema že močno na živce?

Ko sem se lotila hujšanja, sem sicer vedela, da bo to ljudi zanimalo in da bom deležna številnih vprašanj, nisem si pa mislila, da se bodo vprašanja ponavljala še več kot leto dni po končani dieti. Zavedam se, da so kilogrami oziroma shujševalne metode ljudem zelo zanimive, ker živimo v času, ko se vse več ljudi spoprijema s prekomerno telesno težo ... zato tudi to zanimanje za moje hujšanje nekako razumem, čeprav mi gre občas-no iskreno zelo na živce.

Story: Česa vas o hujšanju novinarji še nismo vprašali?

Uf, razmišljam in razmišljam ... pa se mi zdi, da ga ni vprašanja, ki mi ga ne bi postavili.

Story: Ste si pred letom dni, ko ste svojo novo postavo (shujšali ste za 16 kg) vsem pokazali na naslovnici Storyja, mislili, da bo to tako odmevno?

Da bo zanimivo, se mi je zdelo, sem bila pa prepričana, da bo trajalo morda mesec ali dva, ne pa leto in pol.

Story: Boj s kilogrami se nikoli ne neha in tisti, ki s tem nimajo težav, sploh ne vedo, kaj imajo. Se strinjate s tem?

Vsekakor. Sama spadam med tiste ljudi, ki bomo morali celo življenje paziti na hrano in se ukvarjati s športom, saj se mi v nasprotnem primeru kilogrami hitro poznajo. Ljudje, ki niso bili nikoli na dieti, pojma nimajo, kako težko se je odrekati svoji najljubši hrani - če ne govorimo o zelenjavi npr. in kako to potem vpliva tudi na druge stvari ... Moja prijateljica mi je ravno zadnjič na morju rekla, da sem bila lani med dieto zelo asocialna in da je komaj čakala, da neham hujšati. Bi se kar strinjala z njo. Čeprav sem pri dieti Nupo zaužila šest obrokov dnevno in nisem bila nikoli lačna, sem se zabavam s hrano in pijačo tiste mesece izogibala. Ker dejansko hrana paše k druženju ... In če vsi okoli tebe nekaj grizljajo, ti pa piješ vodo, ne moreš biti ravno zadovoljen.

Story: Bi lahko rekli, da je to ena od težjih stvari, s katerimi ste se morali kdajkoli spopasti?

Težko rečem, da je bila najtežja, ker sem bila precej motivirana in sem imela 100-odstotno podporo svojih najbližjih in Nupove ekipe. Zato je bila zadeva vsekakor lažja.

Story: Kako pa ves ta čas vzdržujete težo?

Kar se hrane tiče, še vedno en obrok dnevno zaužijem v obliki Nupo nadomestila obroka v tetrapaku, sicer pa rajši več športam in sem skoraj vsak dan na osemkilometrskem teku po Rožniku. Preveč uživam v določenih jedeh, da bi se jim popolnoma odpovedala, zato rajši več športam in tako na neki način vozim slalom.

Story: Ste se skupaj z odvečnimi kilogrami znebili še česa drugega?

Ne bi rekla. Še vedno sem ista Špela, samo malo manj me je skupaj.

Story: Kot že rečeno, od tedaj, ko ste shujšali 16 kilogramov, je že eno leto, in zdaj bi to gotovo že opazili: Je vaše življenje kaj drugačno zaradi tega, ker ste bolj suhi?

Kot sem predvidevala že pred dieto, se moje življenje po izgubljenih 16 kilogramih ni spremenilo. Počutje je vsekakor boljše, lažje športam, fino je obleči manjšo konfekcijsko, ampak da bi se v mojem življenju kaj drastičnega spremenilo, to pa ne. Razen tega, da se zdaj bistveno bolj obremenjujem s kilogrami kot prej.

Story: To je namreč vprašanje, ki si ga številni zastavljajo. Kaj bo drugače? Ste se tudi vi to spraševali?

Vsekakor me je zanimalo, kaj se bo zgodilo. Namreč, prej so se ljudje vedno spotikali ob mojo težo in skoraj vse se je vrtelo okoli tega ... Zanimalo me je, kaj bodo našli potem, ko bom shujšala. No, zdaj sem po mnenju številnih presuha v obraz in sem videti starejša. Še en dokaz, da ljudem ne moreš nikoli ustreči in da je pomembno, da se v svoji koži počutiš dobro in vse v življenju delaš zase. Ker sebe lahko zadovoljiš, drugih ljudi pa ne.

Story: Bi lahko rekli, da ste na neki način postali obsedeni s svojo postavo, s kilogrami, telovadbo ...?

Lahko bi rekla, da sem malo obsedena. Sploh sem bila lani takoj po dieti pretirano vpeljana v to hrano in šport. Bila sem dvakrat na dan na fitnesu, se vsak dan tehtala, in ko sem sredi Bangkoka na dopustu iskala fitnes, sem vedela, da to pa ni več OK. Letos je boljše. Držim se svojih kil, niham dva do tri kilograme gor in dol, opazim pa vsako spremembo na telesu. Na primer, zadnji mesec sem se morala zaradi operacije oči odpovedati športu in po enem mesecu je teža sicer enaka, ampak oblika telesa pa popolnoma druga. Prejšnji teden sem spet začela teči in dvigovati uteži in vsa razočarana ugotavljala, kako se en mesec brez športa zelo pozna na kondiciji, moči ipd. Ampak vem, da bom v dveh tednih že nazaj.

Story: Postanete nervozni, kadar so okoli vas skušnjave? Vas to vrže s tira ali ste se že natrenirali, da vas ne gane?

No, kot sem rekla, če mi zapaše čokolada, jo pojem, pazim pa, da potem tisti dan malo več telovadim. Ker upirati se 'prepovedanim' jedem je začaran krog, in to res ne drži vode. Stvari so še toliko bolj mikavne, če so prepovedane. Zato pri meni ni nobena hrana prepovedana.

Story: Katere tehnike se držite pri prepričevanju same sebe, da tega vam pa res ni treba dati v usta ali pa da je pač treba na fitnes in pika?

To, da česa ni treba dati v usta, je pri meni neuspešno. Preveč se imam rada in se nočem mučiti na takšen način. Pa še enkrat mi je nekdo rekel, da je moje telo ustvarjeno za grehe, ha ha ha, in mu vedno bolj verjamem. Sem pa potem bolj dosledna pri športu. Ker športam pa itak z veseljem. Če bi bilo možno, da bi jedla kar bi želela, pa potem pač pol dneva preživela na fitnesu, bi se takoj odločila za to. Ampak kaj, ko je hrana 70 odstotkov rezultata in ne morem toliko športati, kolikor lahko pojem.

Story: Kje se vam najhitreje pozna, če se za nekaj tednov prepustite lenarjenju?

Imam srečo, da se mi maščoba relativno enako porazdeli po vsem telesu. Torej, če se zredim, gre povsod gor. Ampak, ker imam trup bolj kratek kot dolg, bi rekla, da se najprej vidi na trebuhu in rokah.

Story: Vmes je bilo slišati tudi govorice, da ste se tudi že precej ponovno zredili. So prišle tudi do vas? Kako jih komentirate?

Ma, ljudje bojo o meni vedno nekaj našli za glodati, in če bi se obremenjevala z vsem, kar zlobni jeziki sprožijo, bi bila verjetno že na pomirjevalih. In ja, če je zanje, da sem se precej zredila, to, da imam tri kilograme več kot lani, ko sem bila najbolj suha, potem pa ok, potem sem se pa zelo zredila.

Story: Kateri je bil najpogostejši komentar v zvezi z vašo izgubo kilogramov?

Da je to zagotovo 'fotoshop' in da sem imela prej lepši obraz.

Story: Kakšna so o tem moška mnenja? So deljena? Vam je kdo rekel, da ste bili prej bolj seksi ali so večinoma vsi navdušeni nad novo postavo?

Večina mi jih je rekla, da sem tiste kilograme znala dobro nositi in da so mi tiste obline prav pristajale. Ampak jaz imam še vedno precej oblinasto telo, nikoli nisem bila in ne bom 'suhavdra'. Zato mislim, da ni razloga, da bi jim bila zdaj manj všeč. Obraz je bil pa prej mogoče bolj prijazen. Okroglo je zagotovo bolj prijazno kot špičasto. Čeprav tudi tu ni take panike.

Story: Se tega, da bi se ponovno zredili, močno bojite? Je ta strah tako močen, da dajete vse od sebe, da se to ne bi zgodilo?

Ne razmišljam o tem. Imam tehtnico, imam ogledalo in dokler bo odsev po mojem okusu, bo v redu. Če slučajno kdaj ne bo, bom pa potem ukrepala.

Story: Kaj na primer storite, če ugotovite, da ste se zredili za en kilogram. Vas zagrabi panika? Kako se tega lotite?

Dopuščam si do tri kilograme nihanja, ker je bilo mojo lansko najnižjo težo precej težko vzdrževati, saj sem morala biti res dosledna in se odpovedati vsem sladkarijam, kruhu ipd. In bila posledično malo tečna. Sem pa toliko disciplinirana, da če že grešim, potem športam in pazim, da ne grešim vsak dan v tednu.

Story: Kako gledate na svoje telo? Kaj vam pomeni?

Moje telo ni popolno, ampak ga imam rada in se sprejemam z vsako strijo in si rečem, mogoče nisem manekenka, imam pa druge kvalitete. Vsak nosi svoj nahrbtnik napak, težav in podobno. Le vsebina je drugačna.

Story: Zdaj poleti veliko časa preživite na plažah, kjer ste v kopalkah, včasih tudi zgoraj brez. Vas slovenski turisti takoj prepoznajo?

Na Tajskem s tem nimam težav, zato tudi rada zahajam tja oz. nekam, kjer ni domačinov. Preprosto zato, ker sem tako bolj sproščena. Zato se, priznam, na slovenski obali ne kopam. To pa zato, ker se mi je že zgodilo, da so me ljudje skrivaj slikali, poslali fotke na Novo, in tako sem zgubila občutek sproščenosti. Ja, ko gre za posel, se zavedam, da medijska izpostavljenost spada zraven, ampak na dopustu pa imam - tako kot verjetno vsi drugi - rada mir. In si želim biti Špela Grošelj iz Domžal, in ne Špela Grošelj z odrov.

Story: Kako se po navadi obnašajo do vas?

Zadnja leta zbiram take destinacije, kjer ni Slovencev, po zadnji slabi izkušnji iz Rodosa leta 2008.

Story: Imate že kakšno slabo izkušnjo?

Ja. Leta 2008 smo na Rodosu počitnikovali s prijatelji in se vozili na plažo, kjer je bilo vsega skupaj 30 ljudi, pa še to sami Grki in Italijani. Nekega dne pa sem na plaži slišala Slovence in se sprva nič obremenjevala. Nato pa vidim, kako me je ženska slikala in hitro pospravila aparat v torbico. Kulturno sem šla do nje, jo prosila, naj te slike obdrži zase oziroma ji dala vedeti, da vem, da me je slikala, in da če že mora imeti te slike, naj jih ima za svoj arhiv. To družbo sem nato še peljala na pivo in še celo njihova imena in priimke poznam. No, čez tri tedne so te slike pristale v Novi. Ampak, OK. Verjamem v karmo, ki je pasja, če smo mi pasji.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju