Rudolph van Veen vabi v svoj 'dom' v Ljubljani

20. 11. 2014 | Vir: Story
Deli
Rudolph van Veen (foto: Goran Antley)
Goran Antley

V soboto, 22. novembra, bo kuharski mojster Rudolph van Veen v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča pripravil dva kuharska šova - prvega ob 14. in drugega ob 20. uri. Na obeh dogodkih bo podpisoval svojo prvo knjigo v slovenščini Rudolph kuha.

Čeprav mu glede na dosežke v skoraj 30-letni karieri lahko pripišemo status zvezdnika, se ne počuti prav nič zvezdniško. Ravno nasprotno! Vsakemu, ki ga ogovori na ulici, prav rad posveti svoj čas, ker se zaveda, da zaradi pojavljanja v televizijskih kuharskih oddajah postaja del življenja ljudi, ki ga tako radi spremljajo na malih zaslonih.

Vaša nova knjiga Rudolph kuha bo na voljo v slovenskem jeziku, kako se ob tem počutite?

V čast mi je. Upam, da se tudi vam zdi to posebno, saj bo Slovenija vedno prva država, ki je izdala mojo knjigo v zame tujem jeziku. To je tako kot prvi poljub, ki si ga zapomniš za vedno.

Pri nas velja rek: Ljubezen gre skozi želodec. Kako pa vi gledate na odnos hrana-ljubezen?

Na srečo ne poznam nikogar, ki bi me ob prvem srečanju vprašal, ali bi šel v posteljo z njim. To bi bilo nerodno. Ljudje spoznavamo ob hrani, zato tudi povabimo na večerjo. Med večerjo na prvem zmenku nezavedno opazujemo, kako oseba je, in šele po skupni delitvi hrane se odločimo, ali si želimo iti na drugi zmenek.

Kakšno pa je vaše mnenje o ženskah, ki na prvem zmenku nočejo jesti?

To je slaba odločitev za njih. Pač dlje časa traja, prej ko slej morajo nekaj pojesti. (smeh) Danes so drugačni časi, ljudje se srečujejo v živo šele po tem, ko se nekaj časa spoznavajo prek spleta. Veliko mojih dobrih prijateljev je dekle spoznalo prek spleta in nekateri pari so si usojeni.

Ampak tovrstno spoznavanje ni za vas, kajne?

Ne, nikoli nisem bil v tem položaju. Če pa ljudem pomaga, je vse dovoljeno. Ljudje ne bi smeli biti sami, če tega nočejo.

Vi niste sami, imate dolgoletno partnerico Simone. Ali ona tudi veliko kuha?

Ne, ne prav pogosto. Nekaj jedi pa pripravi odlično - sirov fondi, klapavice v zelenjavni omaki, tuno s testeninami. V njene jedi se ne vmešavam, čeprav bi jih na svoj način lahko pripravil sam. To so njene specialitete in to spoštujem.

Kaj pa pravzaprav počne?

Dela v bančništvu - je vodja pisarne za britansko podjetje. Ne govoriva pogosto o najinem družinskem življenju. Ne hodiva niti na zabave, na katerih se zadržujejo znani. Jaz obiščem dogodek le, če imam za to kulinarični razlog.

Vam niso všeč takšna druženja?

Ne, da mi niso všeč. Nočem se pretvarjati, da obstaja svet zvezdnikov.

Se nikoli niti za trenutek ne počutite kot zvezdnik?

Ne, to pa res ne. Nerad se šopirim. Če bi šel rad na prireditev, raje kupim vstopnico. Nočem biti v središču pozornosti. Veliko je zabav, na katerih povabljenci dobivajo sponzorska darila - jaz jih ne potrebujem. Ko je bila hči Doris še deklica, stara šest ali sedem let, sva šla na predstavo, ker si je to tako želela. Dobil sem VIP-vstopnice. Joj, kako je to grozna beseda.

Zakaj se vam zdi tako grozna?

Kdo sploh je VIP? Vsi smo enaki! Zame je to beseda, ki ustvarja prepad med mojim občinstvom. Ne maram je in ne maram VIP-vstopnic ... Ko sem jo dobil za prireditev, sva se z Doris postavila v vrsto. Doris je pogledala vstopnico in me opozorila, da nama ni treba stati v vrsti, jaz pa sem jo takoj utišal in ji zabičal, da ne bova šla nikoli več nikamor. Ko sva vstopila, naju je vratar opozoril, da bi lahko vstopila pri drugih vratih ... Zakaj? Ni potrebe. Otroci bi morali odraščati brez vednosti, da obstaja VIP. Jaz se ob tem, da obstajajo drugačna merila za nekatere, počutim nelagodno, zato se temu poskušam izogibati.

Kljub temu ste znan obraz, v javnosti se pojavljate brez varnostnika. Vas ljudje prepoznajo, ko ste na ulici?

Seveda, pogosto.

Je to naporno za vas?

Včasih zelo. Nikoli pa ne morem reči ne!

Čeprav nimate časa, si ga vzamete za ljudi z ulice?

Seveda. Ljudje gledajo mojo oddajo, kupijo mojo knjigo ... To je del mojega preživetja in zavedam se, da je treba plačevati račune. Ljudje preživljajo čas pred televizijo in gledajo oddajo, zaradi tega sem del njihovega življenja in jim tega, da me ustavijo na ulici, ko me zagledajo, ne morem zameriti. Kako velika pa je možnost, da med sprehajanjem po cesti srečaš nekoga, ki ga redno gledaš po televiziji? Razumem, da se takoj počutijo povezane, ker se jim zdi, da me poznajo. Grozno bi bilo, če bi takemu človeku rekel, da nimam časa. Včasih, če grem po nakupih, pač traja dlje, veliko dlje. (smeh) Če grem na hitro po nakupih, se Simone čudi, kje sem bil tri ure. (smeh) Ampak za ljudi mi ni vseeno.

Pa zaradi tega po nakupih kdaj pošljete tudi koga drugega?

O ja, včasih pa res. (smeh)

No, ko bo šlo za kuharski šov, se ne boste skrivali. Je šov, ki ga pripravljate za Slovenijo, prvi, ki ga boste naredili v svoji karieri?

Do zdaj sem naredil samo en podoben šov skupaj s kuharskimi kolegi za 24Kitchen. Tokrat pa bom na odru sam z gosti iz Slovenije. To ne bo samo kuhanje, ampak šov s sceno, glasbo in zgodbo v ozadju. Navsezadnje bodo ljudje kupili vstopnice ... Upam, da jih bodo! (smeh)

Bodo lahko poskusili vaše jedi, ki jih boste pripravili?

Ne vsi, ker je posamezen šov predviden za 1.500 obiskovalcev. Bo pa to prijetno druženje, ki je namenjeno vsem generacijam, vsem, ki radi pripravljajo hrano, gledajo kuharske oddaje ... Rad bi, da ljudje dobijo občutek, kot da so povabljeni v moj dom, le da bo to moj dom v Ljubljani. (smeh)

Pa bo scena izdelana kot kuhinja pri vas doma?

No, tako natančno ne, bo pa kuhinja na odru. Predstavljenih bo približno 12 receptov iz moje nove kuharske knjige. Nekaj bo tudi presenečenj ...

Kakšen znan obraz iz Slovenije?

Bo, nekaj jih bo. To mi bo v pomoč, ker bo šov v angleškem jeziku, in ravno gostje mi bodo pomagali pri prevajanju za ljudi, ki ne razumejo dobro angleško. Nekaj ljudi pa bo vpletenih tudi v kuhanje.

Boste pripravili tudi katerega od slovenskih receptov?

Izziv s potico. Kot veste, sem pred enim letom eno oddajo Rudolphove pekarne posvetil potici. Morda ste opazili, da mi ni uspela tako, kot bi mi morala. Zato sem jo predstavil kot svoj prvi poskus sicer odlične sladice iz Slovenije. In zdaj bom imel novo priložnost, da popravim napako.

Kaj pa gibanica? Ste jo že poskusili pripraviti?

Delno. Ne celotnega recepta, sem pa poskusil pripraviti nekaj plasti.

Imate še kakšen recept slovenskih jedi na svojem seznamu želja?

Več jih je, ampak res ne bi rad pokvaril presenečenja.

Napisala: Metka Pravst

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju

Nova Story že v prodaji

Story Story 47/2014

Story Story 47/2014, od 13. 11. 2014