Nana Zeneli: Grozljivka na humoren način

Knjiga je ravnokar izšla in je v različnih krogih vroča tema. Kakšni so prvi odzivi?

Tema je večno aktualna, in čeprav sem jo poskušala humorno obarvati, je v resnici grozljiva. Odzivi bralcev so neverjetni. Skoraj vsak, ki mi je čestital za vsebino, mi je priznal, da se je našel v zgodbah, da se je nasmejal in tudi globoko sočustvoval z mojimi junaki.

Bistvo knjige je po vašem mnenju ...

Bistvo zgodbe je v tem, da celo moj glavni junak, ki je obiskal Zemljo zaradi zabave, prepozna, kako nevarno človek uporablja moč, požrešnost, napuh, nespoštovanje do sočloveka ...

Bi jo poimenovali učbenik ali roman?

Odlično vprašanje. Znana osebnost, ki je ne želim imenovati, mi je napisala: To ni roman, to ni prepoved. To je ogledalo družbe. Sama pravim, da bi morali ljudje v knjigi prepoznati resnico in se nad njo iskreno zamisliti. To ni kritika posameznika. V njej je zapisana resnica v prenesenem pomenu.

Katero obdobje v vašem življenju je knjigo najbolj navdahnilo?

Najtežje sem napisala poglavje o Tinku in njegovemu plemenitemu prijatelju Johanu. Ta del sem napisala v solzah. Z ihto in jezo pa sem pisala o direktorju Francu, ki se je tako grobo znašal nad ženo, ker sem sama vrsto let doživljala fizično nasilje. Mislim, da sem se sebi najbolj približala v šoli, ko Lucifer učiteljem določi kazen. Zelo blizu mi je bila tudi lepa plesalka, saj sem se s plesom ukvarjala tudi sama.

Kaj je bilo v vas najbolj slabega, kaj ste odpravili, je kaj slabega še ostalo?

Čisto odkrito povem: mislim, da v meni ni bilo nikdar kaj izjemno slabega. Sem popolnoma enaka kot vsi drugi ljudje. S slabimi in dobrimi lastnostmi. Lahko pa rečem, da me je knjiga spremenila. Morda me je učvrstila.

Pišete, da na vse nas vplivajo slabe sile. Katere so bile slabe sile, ki so vplivale na vas oziroma ste jih takoj prepoznali kot slabe.

Seveda tudi name vplivajo te slabe sile. Vsak dan se srečujemo s silami, na katere nimamo vpliva. Vprašajte se, ali imate kdaj dovolj denarja. Ali vas ne moti, da je sosedov sin odličnjak, vaš pa niti razreda ne more izdelati? Se kdaj ob polni mizi vprašate, koliko je na svetu lačnih ...

Kakšne slabe sile zaznavate v zadnjem času? Kako se jih ubranite? Kako naj se jih ubranimo drugi?

To je drobno vprašanje, ki v sistemu ne more ničesar spremeniti. Če pa me že vprašate, odkrito povem, da bi z veseljem zadavila naš sistem, ker ne morem dobiti redne službe, za katero sem napisala na stotine prošenj. Enako verjamem, da bi tako ravnali tudi drugi, ki se otepajo s številnimi birokratskimi težavami. Teh je na milijone in jih je treba razumeti simbolično. Če me sprašujete, kako bi se ljudje lahko ubranili negativnih sil, lahko rečem, da z vzorom tistih, ki imajo moč.

Pravite, da verjamete, da bo marsikoga sram, ko se bo v knjigi spoznal in se videl z drugimi očmi. Je vas za katero stvar v življenju, ki ste jo kdaj naredili ali mislili, sram?

Seveda me je sram, da sem v preteklosti sama sebi in drugim lagala, kako dober zakon imam (sem imela), kako sem srečna, eh ... Ko zdaj pomislim, se mi zdi, da bi bilo bolje, da bi bila tiho, in prvič, ko sem dobila udarec, bi morala ukrepati ter končati kalvarijo ... Ampak preteklost naj bo preteklost, mar ne? Zelo sem se spremenila, zelo. Simbolično povedano: Nano Zeneli sem pokopala. Tudi druge bo sram, ko se bodo prepoznali v dejanjih mojih junakov. Vsak politik se bo lahko marsikaj vprašal, pa novinar, delodajalec, da ne govorim o učiteljih, nasilnežih, ministrih. Lucifer simbolično odkriva njihovo vest. Veliko ljudi pa bo nase tudi ponosnih, ker se bodo prepoznali tudi oni.

Za vsako promocijo, fotografiranje in podobno se uredite do podrobnosti. Na srečo ste se rodili lepi. Kako bi vas po vašem mnenju zaznamovalo, če bi se morda rodili s povprečnim obrazom?

Za vsak nastop se uredim, ker mislim, da s tem gostom sporočam, da jih spoštujem. Če se vam zdi, da imam lep videz, sem vesela. Sama pravim, da imam povsem povprečen obraz, kot ga ima večina žensk. Morda sem malo bolj junaška in ga bolje zamaskiram. (smeh) Zelo pa bi me prizadelo, če bi me narava kaznovala in me kakorkoli skazila.

Kako je potekal vaš vsakdan pred letom, ko ste bili poročeni in mati dveh otrok? Kako poteka danes, ko ste ločna mati samohranilka dveh otrok?

Ko sem bila še poročena, sem živela drugače, saj sva si z bivšim možem delila skrbi in poskušala biti dobra starša. Danes je težje, vendar sem dobra mama in se borim. Sama se večinoma ukvarjam z dvema pubertetnikoma, žal brez sodelovanja bivšega moža, in to kljub obljubam in kljub podpisani sporazumni ločitvi, pri kateri je bilo dogovorjeno, da otroka vzame k sebi enkrat med tednom in vsake 14 dni za cel vikend ter da plačuje preživnino. Tega žal ne upošteva. No, čisto po pravici povedano, je v enem letu zgolj nekajkrat res žrtvoval svoj čas. Morda pa se bo sčasoma kaj spremenilo, vendar močno dvomim. Toda upanje ostaja ...