Eva Boto: Glasovanje je bilo nepošteno

2. 6. 2012 | Vir: Lea
Deli

Kaj zapisati več kot to, da je najmlajša predstavnica na Eurosongu dobro opravila svoje delo? Eva Boto je nedvomno dokazala, da je bila vredna zaupanja, ki so ga na njena ramena z zmago v oddaji Misija Evrovizija naložili gledalci in sodniki. Eva je zdaj končno doma, kjer si je želela biti takoj po svojem nastopu, mi pa smo jo ujeli še v Bakuju, da nam je uspelo pravočasno dokončati tale intervju.

Lea: Eva, veliko ocen vašega dela smo videli v Sloveniji. Kako pa vi sami ocenjujete nastop, ki ste ga imeli v Bakuju?

Eva: Moram reči, da sem s svojim nastopom zelo zadovoljna, saj sem zapela tako, kot sem si zamislila. Izpolnila sem svoj cilj ter zapela res po svojih najboljših močeh.

Lea: Kaj je bila prva stvar, ki ste jo naredili, ko ste prišli z odra na Eurosongu, in kaj prva, ki ste jo naredili, ko ste prišli v hotelsko sobo?

Eva: Ko sem prišla z odra, sem morala DOBRO zadihati, ker sem bila tako polna adrenalina in res tako polna energije, da bi lahko še stokrat stopila na oder. Ko pa sem prišla v hotelsko sobo, sem najprej ... hm, saj niti vem ne." (smeh)

Lea: Kako ste se počutili pred nastopom in po njem?

Eva: Čisto odkrito povem, res odkrito, da pred nastopom, tistih nekaj ur prej, in tik pred njim nisem bila živčna niti malo, razen takrat, ko sem komaj čakala, da stopim na oder. Lahko pa tudi povem, da sem zelo presenetila samo sebe, da na odru nisem imela čisto nič treme ... Po nastopu pa ... Zato pa tudi nisem tako zelo razočarana nad rezultatom, kot sem nad dejstvom, da nisem mogla še enkrat na oder v finalnem delu. (kisel nasmešek)

Lea: Kdo je bil vaš favorit in zakaj?

Eva: Pozorno sem spremljala svoje favorite, kot prva mi je, normalno, bila všeč Švedska, še zdaj mi je, ampak ko sem v polfinalu slišala še preostale, moram reči, da sem močno navijala za Estonijo. Ker ta človek, Ott ... Njegov glas me je dobesedno vrgel s stola! Med finalisti pa sem navijala za Španijo, to je bila tudi edina predstavnica, ob kateri se mi je res naježila koža. Malo sem bila razočarana, ker ni bila tako visoko uvrščena, všeč mi je bila tudi Nemčija. Kot najstnica sem pač morala navijati tudi za njega. (velikanski smeh)

Lea: Bi na Eurosong torej še kdaj šli ali nikoli več? Zakaj?

Eva: Z NAJVEČJIM VESELJEM NA TEM SVETU! Priznam, res bi šla, ker to je tako nor občutek, da ga je res treba samo doživeti. Čeprav je najbrž res, da ti je najboljše le, ko to doživiš prvič, ampak vseeno upam, da mi bo še kdaj ponujena takšna priložnost.

Lea: Kakšne pa ste vi dobili vtise o Azerbajdžanu, glede na to, da gre za politično kontroverzno državo?

Eva: Kaj pa vem. Meni je bilo mesto Baku kar všeč, predvsem hrana, pa tudi ljudje so zelo prijazni, čeprav se z njimi potem sporazumevaš v desetih različnih jezikih, s kretnjami in z mimiko in z rokami. (smeh) Glede samega vtisa o Azerbajdžanu pa moram reči, da država kar napreduje, sploh glavno mesto Baku zelo raste in se razvija.

Lea: Ste stkali kakšna nova prijateljstva, za katera si želite, da bi trajala?

Eva: Predstavnico Portugalske sem spoznala v Amsterdamu in z njo sem se res razumela od samega začetka. Ja, zagotovo si želim, da bi to trajalo. Z njo bova verjetno vzdrževali stike, sicer pa ne vem. Sploh ni bilo časa, da bi nastajala nova prijateljstva.

Lea: Kakšni pa so bili komentarji vaših domačih na vaš nastop in dogajanje na odru?

Eva: Zelo sem presrečna, ker so bili odzivi domačih zelo dobri, moja starša sta, kot sama pravita, zelo zadovoljna, tako da sem tudi njima in vsem drugim zelo hvaležna za podporo, ki mi veliko pomeni.

Lea: Kaj se dogaja z vami in vašo 'simpatijo', turškim pevcem? Je vse to le malo tračarsko ali je dejansko veljal za vašo ljubezen, kot je med prenosom namignil Andrej Hofer?

Eva: Haha, to je vse skupaj bilo malo tračarsko, kot ste rekli sami. V Amsterdamu, ko sva se v bistvu spoznala, mi je bil simpatičen. Ampak sem ugotovila, da je nemški predstavnik najlepši letos. (smeh)

Lea: Kaj bo prva stvar, ki si jo želite, ko pridete domov?

Eva: Hm, naj pomislim ... Verjetno bo moja prva želja namenjena moji mami, in sicer jo bom lepo prosila, naj mi skuha domačo juho. (smeh)

Lea: V kolikšni meri je Eurosong na splošno, kot prireditev, upravičil vaša pričakovanja?

Eva: Evrovizija je zelo pomembna prireditev, organizacijsko zelo na nivoju, to mi je vse skupaj super. Seveda me je kljub vsemu temu blišču tudi razočarala, in to predvsem zaradi nepoštenosti glede glasovanj in morda malo tudi v tem, da Evrovizija ni več takšna Evrovizija, kot je včasih bila.

Lea: Koliko pa so v zadnjem času trpele šolske obveznosti in kako jih boste nadoknadili?

Eva: Zadnja dva meseca me v šoli sicer še niso videli in moram priznati, da prav pogrešam šolo. Nisem si mislila, da bom to kdaj rekla. (smeh) Na žalost ju bom nadoknadila med poletnimi počitnicami, ko bodo vsi moji sošolci na morju in na soncu, jaz pa bom sedela za mizo s knjigo v roki in z možgani, polnimi šolskih informacij.

Lea: Imate že kakšne načrte za letošnje poletje?

Eva: Mislim, da bo šola malo bolj v ospredju, drugače pa bom ustvarjala novo glasbo, saj lahko že to poletje pričakujete novi komad, morda celo dva, ampak o tem vam povem šele, ko bo čas za to.

Lea: Kateri vzdevek (in zakaj) vam je ljubši: Botox ali Boto Lama?

Eva: Boto Lama je bila zelo aktualna v oddaji, odkar pa so se začele priprave za Evrovizijo, so tudi vse druge delegacije, vsaj z Balkana, spoznale ta novi vzdevek Botox in sem to tudi ostala ... Sta mi pa oba zelo všeč, čeprav ta botoks ... Res ne bi komentirala. (smeh)

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju