Dan D: Bolezen prišla ob čisto pravem času

23. 12. 2012 | Vir: Nova
Deli

Zasedba Dan D je z akustičnimi priredbami svojih uspešnic in novih skladb dokazala, da ima še vedno sveže, zanimive ideje, ki pa so seveda še bolj navdušujoče zaradi izkušenj in glasbenega znanja. O novem projektu in odnosu v zasedbi smo govorili s karizmatičnim pevcem Tokacem.

 Zakaj ste se odločili za kombinacijo starih in novih pesmi na kaseti?

Ravno v tem je čar. Lahko bi nove pesmi hranili za elektronsko obliko, vendar smo želeli, da se ljudje najdejo tudi v novih pesmih. Vse skupaj je bolj pristno in bolj blizu ljudem. Tudi stare pesmi so v tej izvedbi popolnoma nove.

Zakaj ste se odločili za izdajo kasete?

Morda tudi zato, da sprovociramo ljudi. Želimo, da bi jih zanimalo, kaj je na kaseti in ne na nosilcu zvoka. Pobrskati bodo morali po podstrešjih ali pa pri starih mamah, da bodo našli kasetofon. Kasneje si bodo lahko vsebino prenesli na druge nosilce zvoka.

Kasete so opustili zato, ker zvok ni bil dovolj kvaliteten. Vi pa ste torej kljub možnosti izdaje na bolj kakovostnem nosilcu izbrali kaseto ...

Tudi zgoščenke bodo šle čez deset let iz mode, ker zvok ne bo dovolj kvaliteten. Bistvo se skriva v vsebini in ne na nosilcu. Pred 20 leti sem tako dolgo presnemaval kasete, da se na koncu skoraj ni nič več slišalo, vendar je bilo bistvo v tem, kaj sem presnemaval. Danes se do tega obnašamo preveč ignorantsko.

Kje ste zbrali vse te čudaške instrumente, s katerimi ste posneli pesmi?

Instrumente smo zbirali sproti. Bisernica je stara že 150 let in je visela pri Nikoli na steni kot okras. Začeli smo raziskovati, kaj je drugačnega glede zvoka. Začeli smo poslušati, kaj je zanimivo, in takrat so prišle prav tudi žlice in kuhalnice. Pri teh instrumentih ni izgovorov, saj je treba iz njih izvleči kar največ. Ne moreš se skrivati za električnimi instrumenti in drugo tehnologijo, saj ti tega ne omogočajo. Tukaj si ena na ena s poslušalcem in za to potrebuješ pogum.

Torej pravi glasbenik lahko dobi glasbo iz kateregakoli inštrumenta?

Tako je. Najbolj pomembno je, da se spraviš iz lagodnega in varnega počutja, ki ga dobro poznaš, in tukaj se najbolje vidi, kdo zna in kdo ne.

Ali to pomeni, da ste se že malo dolgočasili?

Zdi se mi, da smo zdaj dobili več glasbe, vsaj po naših kriterijih. Morda smo se zasitili koncertov in smo potrebovali nekaj novega, vendar ni bilo nujno, da smo začeli ta projekt. Ko se je enkrat zgodba začela odvijati in smo vstopili v pravljični svet, pa smo se v to zaljubili.

Sicer pa ste imeli kar dolg odmor zaradi vaše bolezni ...

Pred tem premorom smo imeli veliko koncertov in na neki način je bila Slovenija že nasičena z našimi koncerti. Vsi smo bili istega mnenja, zato je morda moja bolezen prišla v pravem trenutku. Vrteli smo se v začaranem krogu in smo potrebovali nov izziv. Vsak potrebuje nove izzive, po drugi strani pa smo hitro zadovoljni s tistim, kar imamo in kar dobro poznamo. Načeloma ljudje ne maramo sprememb ...

Ali imate vi radi spremembe?

Tudi če nimam rad sprememb, jih moram prisilno ustvariti, sicer je dolgčas.

Ali daste nove skladbe poslušati prijateljem, da vam povedo svoje mnenje?

Tega ne delamo več, saj je to za srednješolce. V to, kar pride od mene po 20 letih ustvarjanja, moram biti prepričan, sicer tega ne bom dal od sebe. To ne pomeni, da bo uspešnica, lahko pa vsi pljuvajo ali pa hvalijo. Ko pesem napišem, jo pilim tako dolgo, da sem z njo zadovoljen, ko pa sem bil mlad in negotov, sem zbiral podatke.

Skupina deluje že dolgo časa. Ali vam gredo fantje že kaj na živce?

Če si ne bi šli na živce, ne bi mogli več biti skupaj. V idealnem svetu bi se vsi imeli radi in bi se samo stiskali ter poljubljali. To so pravljice za otroke.

Kateri odnos je težji – z žensko ali s fanti iz skupine?

Ta dva odnosa sta drugačna, saj je treba sprejemati drugačne kompromise. Fante lahko nekam pošlješ, čez dve uri pa delaš normalno naprej. Z žensko je treba delati drugače, na lepši način. Če si s fanti dolgo v tem odnosu, se razvije razumevanje, ki je pomembno, ker smo vsi moški egocentrični, pa hitro pride do spora. Vsi točno vemo, kdaj je res nekaj narobe, in približno tako je tudi z žensko – če ni nekaj res narobe, potem se vse kmalu popravi.

Kakšna se vam zdi rok scena v Sloveniji? Ali napreduje ali nazaduje?

Tega ne bi znal povedati, saj večino časa preživim v svoji kleti, kjer ustvarjam.

Kaj ni prav to, da se glasbeniki bolj malo družite, sodelujete, eden od razlogov, da scena ni tako dobra, kot bi lahko bila?

Vedno sem si želel, da bi bili glasbeniki bolj povezani. Sodeloval sem v produkciji s številnimi mladimi skupinami, jim podajal svoje znanje, jih spodbujal, da si upajo več, predvsem pa, da je treba v glasbi vztrajati.

Napisala Sonja Javornik

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju