Če po čem, potem si bomo Polono Kasal zapomnili po svojevrstnem glasbenem prehodu. Iz dueta, ki je zaznamoval štiri leta njenega ustvarjanja, do prve samostojne plošče daleč stran od popa, ki je definiral njeno ustvarjanje z Guštijem.
Tokrat je tu Polona. Čutna, intimna in samosvoja. In prav takšna se je predstavila tudi v najnovejšem glasbenem projektu, na katerega je čakala, vse odkar ji je oče podaril prvo vinilno ploščo.
Story: Čeprav vaša glasbena kariera traja že kar nekaj let, se v zadnjem času precej govori o tem, da je zadnja plošča priredb med vsemi najbolj intimna?
Je osebna, to prav gotovo, in prva moja samostojna, kar za sabo potegne precej samostojne kreativnosti, zaradi česar je celotna stvar bolj homogena in, kot rečeno, osebna.
Story: Plošča je zrasla iz ljubezni in spoštovanja do avtorja Tomaža Pengova. Besede so torej njegove, interpretacija pa vaša. Je za čutnostjo vaših novih skladb skrito poglobljeno poznavanje Tomaževe zgodbe in njegovih občutkov, ko je pisal izbrane pesmi?
Gre za priredbe pesmi in poezije, ki so me inspirirale, da sem iz obstoječega originala naredila nov, do neke mere avtorski izdelek. Eksistencializem Pengovove poezije mi je blizu in skozi njegov material sem ustvarila novega, lastnega. Tako grejo stvari naprej. Z oplajanjem.
Story: Je torej večji izziv narediti dobro in čutno priredbo ali avtorsko pesem?
Gre za različne izzive. Gotovo je dobro, da priredbe ne uničiš, torej da originalu poskušaš ustvariti spodobnega naslednika, ki - če imaš srečo - kdaj lahko original tudi nadgradi. Avtorsko pisanje je drugačen izziv.
Story: Ste tudi zasebno tako čutni in zasanjani, kot smo vas lahko spoznali v vaši glasbi?
Niti ne, ker niti ne bi bilo preveč praktično. Če želim ustvariti takšen izdelek, moram biti precej pri stvari. Sprejemati je treba odločitve in te dostikrat nimajo velike zveze z umetniškim sporočilom. Treba je trdo delati, tako da tovrstna stanja izživim v sanjah ali skozi osnovno sporočilo komadov, svojo umetnost.
Story: Ste se prav zaradi večjega čutenja glasbe ploščo odločili posneti v analogni obliki?
Najbrž. Analogni zapis je žameten, prijeten, poln, topel. Popoln.
Story: Se še spomnite svoje prve vinilne plošče?
Tomaž Pengov Odpotovanja, ki mi jo je podaril oče.
Story: Tudi zaradi tega imam občutek, da se v svoji samostojni karieri odmikate od trenda priljubljene glasbe, ali se motim?
Ne bi rekla. Album v celoti združuje odtenke različnega glasbenega izraza in do neke mere biva v duhu časa. Morda le ne na prvo žogo.
Story: Bi lahko rekli, da so se vaši cilji od začetkov glasbene kariere pa do zdaj, do prvega samostojnega albuma, spremenili?
Do neke mere gotovo, saj se skozi leta in ljudi izoblikuješ v osebo, ki dobro ve, kaj želi, in to zna tudi izvesti. Konsistentnost, fokus, nova muzika, ki vstopa v tvoje življenje, vse to modificira tvoje cilje. Ti so sicer vedno bili, kar je pogoj, da se premikaš naprej.
Story: Zasebno življenje ste vedno uspešno čuvali pred mediji. Mar to pomeni, da dela nikdar ne nosite domov, in nasprotno?
Album sem ustvarila v celoti v domačem studiu, tako da te domneve ne bi znala potrditi. Glasba je osebna, vse, kar delam, delam intenzivno in za zdaj ne ločujem dela in doma.
Story: Bi lahko rekli, da si z Lukom delita ljubezen do glasbe in športa, ali vajinih profesionalnih poti v prostem času ne prepletata?
Lahko bi rekla, da si deliva to ljubezen, predvsem pa interes za početje drug drugega.
Story: Če se ne motim, sta z Luko skupaj že deveto leto? To je zadnje čase že pravi dosežek. Kako vama uspeva?
Številka je sicer napačna, enostavno pa naju zanimajo projekti, ustvarjanje in energija, ki jo je treba v stvari vnašati. To naju združuje.
Story: Kaj pa ljubosumje?
Glede na to, da sta oba priljubljena pri pripadnikih nasprotnega spola. Nimava tovrstnih težav. Preveč zanimivih stvari je v življenju, ki jih lahko počnemo, negativna energija stvari dela težje. Fokus na pozitivne aspekte in lastne potenciale je bolj produktiven. Življenje je prekratko.
Napisala Kaja Milanič
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
