Anka Nachbar, žena Boštjana Nachbarja je v intervjuju spregovorila o tem, kakšno je življenje s profesionalnim košarkarjem.
Z Boštjanom sta se spoznala že v najstniških letih. Ste že takrat vedeli in verjeli, da bo nekoč tako uspešen košarkar?
Res je, Boštjana sem spoznala, ko je imel 16 let, in takrat se nama ni niti sanjalo, kaj naju čaka. Seveda je imel Boštjan tako kot vsak mlad košarkar sanje in želje, ampak ni vedel, da bo prav on eden izmed tistih v peščici mladih talentov, ki jim bo dano, da svoje sanje uresničijo.
Torej je bila ljubezen na prvi pogled?
Lahko rečem, da je bila ljubezen na prvi pogled. Še vedno se jasno spomnim tistega dne. Šla sem si ogledat tekmo, kot najbrž vsak prebivalec Idrije, od koder prihajam. Pred trgovino sem od daleč videla visokega suhljatega fanta, ki ga nisem poznala, saj sem na košarkarske tekme prihajala bolj zaradi vzdušja in nisem poznala igralcev. (smeh) Najina pogleda sta se srečala in od takrat sta najini poti povezani.
Se spomnite začetkov, ko je prvič podpisal pogodbo za tujino? Ste se brez razmišljanja odločili, da boste tudi vi spakirali kovčke in odšli z njim?
Spomnim se, ko je podpisal pogodbo za italijanski Benetton iz Trevisa. Takrat sem bila še študentka filozofske fakultete v Ljubljani, zato sem ga lahko obiskovala samo enkrat na mesec, in tako je bilo vse do takrat, dokler nisem končala šolanja.
Kako bi opisali življenje košarkarjeve žene? Predvidevam, da vam nikoli ni dolgčas?
Življenje žene košarkarja je zelo specifično in ni za vsakega. Je daleč od stereotipa o uživanju, ki je navadno v zavesti ljudi. Žena mora biti vse v enem, organizator selitev, poskrbeti, da življenje v novem mestu čim prej steče, včasih je tudi psiholog. (smeh) Moj mož vedno pravi, da mora biti žena srečna in zadovoljna - če je ona srečna, gre vse kot po maslu. In res je tako. Lepo je, če te doma pričaka spodbudna in pozitivna energija. Je pa ženam vedno težje, fantje hitro pridejo v neki ritem in novo ekipo, me pa si moramo vedno znova življenje postaviti na noge same. Če k stvari pristopiš pozitivno, se lahko iz vsake selitve ogromno naučiš, se utrdiš in zrasteš kot oseba.
Kako pa se vama je spremenilo življenje, odkar sta ga obogatili hčerkici?
Hčerkici sta naju še bolj povezali in oba v vsakem trenutku kot starša neizmerno uživava. Ob njiju se ogromno naučiva in seveda presmejiva.
Skupaj ste živeli tako po vsej Evropi kot tudi v Ameriki, kmalu pa se za dve leti selite v Barcelono. Ste se selitev že navadili?
Zelo nam je pomembno, da smo med sezono skupaj, zato pri izbiri kluba bolj kot na finančno plat gledava, da nam bo tudi kot družini lepo. Vsi se že veselimo naše nove dogodivščine v sončni Barceloni.
Mislite, da si boste po moževi končani karieri dom dokončno ustvarili v Sloveniji ali se ustalili kje drugje?
Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, ker se o tem sploh še nisva pogovarjala. Rada živiva za tukaj in zdaj in se ne obremenjujeva s prihodnostjo, ker to navadno prinaša same skrbi. Vse ob svojem času.
Kako pa se vi najraje sprostite in posvetite sebi, ko imate kaj prostega časa?
Obožujem naravo, zato vsak prost trenutek izkoristim za sprehod v naravo, kjer se nadiham svežega zraka, sprostim in napolnim baterije.
A. K. za revijo Story
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
