Težko je verjeti, da nekdo tako majhen in s tako kratkimi nožicami lahko teče tako urno. In še težje je verjeti, da ga ni prav lahko ujeti! A če se v majhnih stekleničkah skriva strup, se lahko tudi hitrost. Še posebej, če so nožice štiri!
Tudi če je bilo njegovo ime na začetku naključno, tega danes ni več mogoče reči. Nasprotno. Prav pristaja mu! Tačko je namreč petletni kanadski veveriček, katerega vrlina je prav hitrost, saj včasih naokrog šviga, kot bi bil blisk.
V družino Brozović je prišel naključno. Werner ga je videl v trgovini, in ker mu je ljubka živalca padla v oči, se je pozanimal o njej. Po razmisleku o vsem, kar je izvedel, se mu je zdelo, da ne bo prevelik zalogaj, in se je odločil podariti ga ženi. Všeč mu je bil tudi značajsko, saj je bil tako zelo radoveden, da se je sprehajal po trgovini! Zanje je Tačko glede na način življenja kot nalašč. Majhen je in kljub obveznosti idealen. Kadar jih ni doma, je lažje najti koga, ki vskoči in poskrbi zanj, v skrajnem primeru pa ga lahko vedno vzamejo tudi s seboj. Je igriv, živahen, in čeprav je glodalec, ne dela škode, če se človek ukvarja z njim in ga uči. Pravzaprav brez tega ne gre.
V nasprotju z npr. hrčkom, ki se zna zamotiti tudi sam, kanadska veverica potrebuje veliko več pozornosti. Ker gre v bistvu za divjo žival, ki je manj prilagojena človeku kot večina drugih hišnih ljubljencev, je najbolje dobiti mlado žival. Glede na njeno poreklo, navade in drugo je učenje in vse, kar spada zraven (izpusti, stiki, hranjenje …), lažje. Lahko se odlično udomači, saj se odziva celo na ime. Za to sicer potrebuje določene pogoje. Tako mora imeti za svoj bivalni prostor tudi v stanovanju gozdu podobno okolje, nikakor pa ne le klasičnega terarija.
Združljiv z otroki
Čeprav so kanadske veverice v Sloveniji še redki hišni ljubljenci, pa niso dragi. Pijejo vodo, jedo žitarice, sadje, posebno hrano za glodavce, potrebujejo naravno lubje za WC in podobno, kar ni nemogoč strošek. Primerne so za ljudi, ki se nočejo dolgočasiti, ki imajo monotono življenje in ki so lahko veliko z njimi.
Za Wernerja in Andrejo je bilo nadvse pomembno tudi, da je združljiv z otroki. Pri njuni hčerki Kanenas ni bilo nobenih težav. Naučiti jo je bilo treba le, da ga premočno ne stisne, sicer pa sta se takoj ujela. Zanimivo se jima zdi, da je značajsko velikokrat primerljiv prav z otroki. Zna biti trmast, poskuša uveljavljati svojo voljo in podobno. A z doslednostjo, vztrajnostjo, avtoriteto in pravilnim odnosom se ga zlahka vzgoji za normalno sobivanje z ljudmi.
