Kužkoma Biance Žvorc Morris diši zelenjava

Ljubezen do živali se pri Bianci kaže že od otroških let. Že kot majhna deklica je pomagala kužkom in mucam, ki so jih lastniki pustili ob cesti, ter reševala žabe in ribe iz kanala ob domači hiši, ko je usahnila voda po poplavah. Danes si življenja ne more predstavljati brez svojih dveh posvojenčkov – petletne Trinity in šestletnega Nea.

"Verjamem, da kuža izbere lastnika, in ne nasprotno, zato ne bi nikoli kupila psa. Trinity je našel brezdomec v smetnjaku sredi Union Squara na Manhattnu in jo prinesel v zavetišče, kjer sem ob koncih tednov občasno delala kot prostovoljka. Z možem Charliejem sva se hkrati zastrmela vanjo. Bila je najbolj divji pes od 500 in ostali so ji le še štirje dnevi pred uspavanjem. Ker je razumela, kaj se dogaja, je šla vesela z nama v taksi. Čeprav ji je bilo zelo slabo, je počakala, da sem odprla vrata in je šele takrat bruhala.

Za drugega psa sva izbrala ime Neo, ker je bil pravi bojevnik preživetja. Poškodovanega sva ga našla tavati po cesti v Biogradu na Moru. Neo je jedel smeti in ostanke hrane v neki restavraciji. Zelenjave in sadja ne mara, a se počasi privaja na brezmesne obroke. Trinity, ki ji meso sicer ne diši, z veseljem zmaže brstični ohrovt, zelje, brokoli, bučke, oreške in lubenice. Obožuje tudi presne tortice.

"Navadno jima skuham zelenjavo, krompir ali riž z malce piščanca ali govedine. Priznam, da me je ob tem kar malo groza, saj sva oba z možem vegana, a se tolažim, da sta kužka potomca volkov, zveri, mi pa opic in imamo črevesje bliže rastlinojedcem," pojasni. Ker sta Bianca in Charlie veliko na poti, sta tudi kužka navajena potovanj.

"Ko je bila Trinity stara sedem mesecev, je prvič letela iz New Yorka na Dunaj. Oba sta bila z nama v Amsterdamu, kjer sva se zaročila. Bili smo v prelepem hotelu, kjer imajo posebne sobe za lastnike psov, z najboljšimi posodicami za vodo in hrano ter posteljicami za kužke. Bila sta tudi v Haagu, Münchnu, po vsej Sloveniji in na Hrvaškem. Trinity je nekaj časa preživela tudi v Bostonu pri Charliejevih starših ter šla z ladjo nekajkrat v Benetke."

"Kopičenje živali ne pride v poštev!"

Čeprav sta kužka pridna in poslušna, jima velikokrat tudi kakšno zagodeta. Bianca v smehu začne pripovedovati anekdoto, povezano s Trini­ty.

"Ko smo še živeli na Manhattnu, me je nekoč v službo poklical receptor naše stolpnice. Gospod je bil izjemno besen, češ da nismo pri zdravi pameti, ker imamo že tri ure sredi dneva zabavo s preglasno glasbo in da bo prisiljen poklicati policijo, če takoj ne nehamo. A doma je bila samo Trinity, ki smo ji pustili prižgano televizijo (Animal Planet), da ne bo preveč osamljena.

Ko sem pridrvela domov, sem našla neverjeten prizor. Trinity je pohodila daljinski upravljanik, prestavila na MTV, navila glasnost do konca in pred vhodnimi vrati nadrobila pet žarnic. Še danes mi ni jasno, kako je odprla predal, v katerem so bile žarnice, in pregrizla vse škatlice, v katerih so bile shranjene. Še manj pa vem, zakaj jih je nadrobila pred vhod. Mogoče, da bi se morebitni vlomilec prestrašil. Ne vem ...

Skratka: receptor, ki je slišal glasno glasbo, lomljenje stekla in smeh ljudi (MTV), je bil prepričan, da en kuža ne more zganjati takšnega kravala. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se zlagala, da je bila na obisku sestrična, najstnica iz Slovenije, ki se je ob prvem obisku Manhattna malo pozabavala."

Kot pravi Bianca, za zdaj ne načrtujeta novih živalskih družinskih članov, saj kopičenje živali ne pride v poštev. "Rada razvajam svoje družinske člane ter jim dajem čim več, kar lahko. A priznam, da bi nekoč v prihodnosti rada imela ekološko kmetijo, kjer bi imeli rešene konje, prašičke, kokoši, srnice, v glavnem – vse ..."

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ