Simpatični fantje, ki nimajo samo mladostniške želje po roku, ampak ga tudi živijo. Družinski bend je sestavljen iz samih lepih, ambicioznih in šarmantnih moških, ki premorejo tudi samoironijo in se zato imenujejo D COCKs. So dokaj svež avtorski rok bend na našem glasbenem prizorišču. Lahko bi celo rekli, da so družinski bend - skupina samih Petelinov.
Oče Milan udarja po bobnih (sicer je redni profesor na medicinski fakulteti), brat Urban je na kitari - najmlajši član in še srečni študent, Sergej Pobegajlo pa igra bas kitaro. Sergej sicer z njimi ni družinsko povezan, je pa zelo dober prijatelj in že vrsto let se petelini s fanti, tako da je tudi sam že malo Petelin. Anžeta ljudje poznajo bolj kot diplomiranega slikarja in kiparja, a je tudi glasba njegova velika strast in ji posveča enako količino ljubezni kot drugi umetnosti.
"Ko smo z očetom in bratom naredili prvi komad, potem drugega, tretjega, smo vedeli, da se je takrat zgodil D COCKs trenutek, energije so bile fantastične. Glasba nas je dvigala. Ideje so se rojevale in potrebovali smo le še basista. Prva izbira je bil kdo drug kot Sergej Pobegajlo, ki je že od malih nog v glasbi, igral je v številnih bendih doma in po svetu - od tega je v enem letu stal na vseh odrih Los Angelesa," nam pove Anže.
Sergej se jim je zdel zelo primeren, saj je izkušen glasbenik in producent. D COCKs je bil, kot kaže, projekt, h kateremu je pripomogla usoda, le vprašanja časa je bilo. In zdaj prihaja njihov veliki trenutek.
"Menimo, da le iskrene in prijateljske vezi lahko ustvarijo res kakovostno celoto, in to D COCKs vsekakor imamo. Tudi naš organizator/manager Lado je del te velike iskrene vezi, prav tako fantje, ki skrbijo za opremo pred in po koncertih. So nepogrešljiv del benda, enakovredni člani," pri opisu skupine prav prisrčno ne pozabijo pomembnih sodelavcev.
Fantom seveda ne manjka smisla za humor: "Naše ime je logična izpeljanka našega priimka: Petelin. Ko smo se odločali za ime, je prišel sam." Petelini niso želeli biti, saj nimajo harmonike, ne narodnih noš, in tudi k njihovi glasbi veliko bolj paše naziv D COCKs. "Kdor nas pozna, ve, da smo Petelini, ki igrajo avtorski rok, hard rok. Tiste bolj 'packaste' oboževalke pa v našem imenu vidijo še kaj bolj hard kot le rok.
Podobno je z družabnimi omrežji in nekaterimi mediji: za njih smo 'neprimerna vsebina'. Ampak tako deluje ta svet. Lahko se pobijamo - po risanki je Dnevnik, poln krvi, trpljenja, joka otrok - ko pa nekdo dela nekaj lepega, nekaj iskrenega pod imenom D COCKs, ni več primerno!" se rahlo razburi naš sogovornik, ki je sicer dokaj sproščen pri tem, kako naslavljajo njihov bend: "Za nas je vseeno, kako nas kličejo. Lahko smo Petelini, D COCKsi ali pa, če želite, tudi Kurci ... Dokler delamo kvalitetno glasbo, ki ljudi dviguje, jim da misliti, jih potolaži, je ime skoraj nepomembno! Večji problem bi bil, če bi dajali 'drek' iz sebe in modrovali z imenom."
D COCKs so rokerji. Rock glasba je tisto, kar jih poživlja, o kateri lahko največ govorijo, ob kateri lahko spijejo pivo ... To glasbo imajo v sebi - in samo to lahko delajo tako, kot želijo, iskreno in s srcem.
"Oče je v mladosti preigraval Deep Purple, Led Zeppeline, Sergej ima kilometrino roka za sabo, z bratom pa sva odraščala z rokenrolom! Karkoli drugega bi delali, bi bilo zlagano," iskreno pove Anže. Ko se je nabralo dovolj skladb in je bilo za njimi dovolj vaj, so se odločili za prvi predstavitveni koncert.
"Vse se je dogajalo zelo hitro, resnično hitro. Veliko smo vadili, poleg tega pa je vsak od nas prinesel s sabo kilometrino, energijo, strast, ideje in temu pripisujem tako hiter uspeh. Samozavestno smo se podali na pot samo z avtorsko glasbo. V poplavi cover bendov je to pri nas redkost. Seveda je veliko lažje prepričati ljudi s coverji, a nam je to uspelo že na prvem koncertu s svojo glasbo, in na to smo še kako ponosni!"
Veseli so, da jih sprejemajo odprtih src, še bolj pa, da lahko nastopajo po večjih klubih po Sloveniji, in to pomlad jih bomo lahko videli skoraj po vseh večjih mestih. Ljudje imajo očitno radi iskrenost in energijo, ki ju pri njih ne manjka. "Vsak nastop je zgodba zase in vsakega radi podoživljamo. Pojavljajo se vedno novi obrazi, obenem pa, kadar pod odrom videvaš zveste oboževalce, ki znajo že vse pesmi na pamet, zaigra telo in ti stresa dušo," strne vtise Anže, ki je poleg slikanja vešč tudi pesniškega izražanja.
Vedeli so, da delajo kakovostno glasbo, da ljubijo oder, da pa bodo tako lepo sprejeti, si resnično niso upali sanjati. Glede na to, da so vsi čedni, jim ne manjka oboževalk: "Vse oboževalce imamo iz srca radi in vsi se zavedamo, da bi bilo brez njih vse brez pomena. Ti lahko ustvariš komad, a pravo vrednost dobi šele, ko ga deliš s publiko, ko nas vse skupaj pretresa energija in komad dobiva skupno dušo."
Letos imajo veliko načrtov: "Predvsem bi se radi še naprej čim bolje predstavili širši publiki, izdali album, posneli še kakšen videospot ... Prav tako imamo nekaj projektov, ki se jih zelo veselimo. Vse to resnično delamo s strastjo. Prvi takšen 'nenavaden' projekt je nastop ob dnevu žena v ženskem zaporu na Igu.
Si predstavljate koncert med samimi ženskami?
To so verjetno sanje vsakega pravega rokerja (smeh)." Za konec pa je bralkam Storyja Anže namenil še prijeten napotek za uspeh: "Če delaš iskreno in vadiš, vadiš, vadiš, je uspeh zagotovljen in tisto obstane. Joške ne padajo z neba - treba je nekaj narediti za to! (smeh)"
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
