Minilo je 12 let, od kar so Kanadčanu Ricku Simpsonu sporočili, da ima raka. Po neuspešnih operacijah se je odločil za zdravljenje s konopljo in kot pove, so bili zdravilni učinki konopljinega olja tisti, ki so ga ozdravili.
Simpson danes svojo zgodbo pripoveduje svetu, tudi obiskovalcem sejma Altermed v okviru sejemskega spomladanskega trojčka v Celju jo je.
"Sicer spoštujem zakone, a če vaša ljubljena oseba umira in imate pred sabo preprosto rešitev, se vprašam, ali jih gre spoštovati, sploh, če ti zakoni škodujejo javnosti," je dejal Rick Simpson. Svet poziva, naj nujno legalizira uporabo konoplje, zdravljenje z njo pa naj bo dostopno vsem, kot je bilo tisočletja.
Rick Simpson je nameraval vnovič obiskati Slovenijo ravno v času sejma Altermed, a je predavanje v zadnjem trenutku odpovedal, ker je moral odpotovati v Indijo, kjer išče nove rešitve za zdravljenje s konopljo. Obiskovalcem sejmov se je oglasil preko spleta, na njihova vprašanja pa bo odgovoril individualno, s pomočjo spletne pošte.
"Vlade po svetu se ne odzivajo na potrebe ljudi, ko gre za uporabo tega zdravila. Legalizirale so medicinsko konopljo ne pa konopljinega olja, ki je ključno. Želijo, da imajo nadzor nad njim farmacevtska podjetja, kar pa bo zelo drago. Upam, da se bodo ljudje zbudili in ugotovili, da je njihova pravica, da uporabljajo to rastlino," je povedal Simpson. Opozoril je, da je človeštvo tisočletja uporabljalo konopljo v razne namene in da je prepovedana šele zadnjih nekaj desetletij.
"Če ne bi omejevali števila rastlin in bi konopljo imeli kot kmetijski pridelek, bi je bilo dovolj in tudi zdravilo bi bilo bistveno cenejše," pripoveduje. Poudaril je, da je sintetični THC (ki je po novem dekriminaliziran tudi v Sloveniji) bistveno drugačen od naravnega THC v konoplji, sintetični ima po njegovih besedah stranske učinke, predvsem pa to niso naravne substance. "Kanabioidi iz naravne konopljine rastline ne škodijo, farmacevtska industrija pa vse to počne le zaradi denarja," je pojasnil.
Poudaril je še, da sam ni povezan z nobenim podjetjem, ki prodaja olja z njegovim imenom. Njegov cilj predavanj in prodaje knjige je, da zbere dovolj denarja, s katerim bi lahko stabilizirali industrijo uporabe konoplje v zdravstvene namene.
"Substance, s katerimi sedaj zdravijo rakave bolnike, niso narejene, da bi nas pozdravile, ampak da se vedno znova vračamo po nove recepte, kar pa koristi samo farmaciji. Žal posamezniki nimamo denarja, da bi se šli igre s svetovnimi farmacevtskimi podjetji. Če bi bil svoboden pri pridelavi tega zdravila, bi lahko za 100 dolarjev izdelal ustrezno zdravilo za raka," je pred polno celjsko dvorano po video povezavi še razlagal Simpson.
Na celjskem sejmu Altermed so pred dnevi o konoplji govorili tudi na javni tribuni, pri čemer so posebno pozornost namenili razpravi o vsestranski uporabnosti in demistifikaciji konoplje.
Na sejmu Altermed so člani Društva prekmurske pobude Onej želeli začeti dialog z vladnimi institucijami in jih opozoriti na nujne rešitve, ki bi jih morali sprejeti na državni ravni. Kljub temu da so povabili vrsto ministrov (za kmetijstvo, pravosodje, notranje zadeve, zdravje), predstavnikov Nacionalnega instituta za javno zdravje, varuhinjo človekovih pravic, predstavnike fakultet za varnostne vede in fakultete za socialno delo, so se vsi opravičili ali pa jih na tribuno preprosto ni bilo.
"Predvsem vladne institucije želimo opozoriti na nemogoče stanje, ki so ga opozorile z dekriminalizacijo THC. Konoplja je bila namreč prepovedana ravno zaradi THC, ki je sedaj dekriminaliziran, cela ostala rastlina z drugimi nepsihoaktivnimi substancami pa je prepovedana. Za uporabnike to pomeni, da jim je onemogočena preskrba, prepuščeni so črnemu trgu, čeprav je konoplja zdravilno zelišče," je na javni tribuni povedal Božidar Radišič iz Društva prekmurske pobude Onej.
Na povabilo na javno tribuno se je odzval le Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je iz lastne izkušnje povedal, da je bila denimo dvorana v Pragi polna zdravnikov, ki so se želeli izobraziti na področju zdravljenja s konopljo. "V Kanadi, Izraelu in Nizozemski, ki so prve uvedle medicinsko konopljo za zdravljenje, nimajo težav z Združenimi narodi in enako bo s Češko in Urugvajem, kjer se tudi pripravljata na to. Treba je povedati, da je veliko zahtev tako na strani zdravstvene stroke kot zakonodaje, vzpostaviti je treba celo proceduro od pridelave do bolnika, saj bo ta le tako dobil kakovostno konopljo, zdravnik pa jo bo ustrezno doziral," je dejal Krek.
Meni, da bomo v prihodnje v Sloveniji sprejeli tudi konopljo, a bo treba pred tem za to še veliko narediti. "Stroka bi morala biti progresivna in zahtevati od ministrstva, da se to uredi," je povedal in dodal, da je bil tudi krompir nekoč prepovedan, pa je sedaj povsem družbeno sprejemljiv.
Kmetijski minister Dejan Židan se javne tribune ni uspel udeležiti zaradi drugih obveznosti, je pa na obisku sejma odgovoril na vprašanja organizatorjev. "Jaz sem kmetijski minister in prošnja je bila, da se administriranje na poljih tako spremeni, da bo možna proizvodnja medicinske konoplje. To smo naredili, kolikor mi je znano, policija takšne pridelave več ne preganja. Nisem pa jaz tisti, ki odloča, ali se bo konoplja uporabljala kot zdravilo, ali ne. Predvidevam, da morajo biti stvari usklajene s stroko," je dejal Židan.
Minister Židan je bil sicer prisoten na enem od drugih dogodkov v okviru taistega celjskega sejma. Več o tem si lahko preberete na spletni povezavi Izzivi prihodnosti so v samooskrbi in podnebnih spremembah.
