Modrijanove knjige, ki so izšle to poletje!

10. 11. 2015
Deli
Modrijanove knjige, ki so izšle to poletje! (foto: profimedia)
profimedia

Modrijanove knjižne police so se čez poletje, vključno z oktobrom obogatile za zajetno bero čudovitih novih branj. Med njimi je veliko leposlovja, najde se nekaj izjemno atraktivnih biografij, nekaj zgodovinskih čtiv, še kakšno potopisje in ena čudovita kuharska knjiga.

V kolikor ste ljubitelj leposlovja, boste gotovo veseli kakšne izmed novosti iz Modrijanove knjižnice.

Novo na polici leposlovja!

Obeta se cel kup odličnega branja.

  • Tereza Boučková - Leto petelina

To je roman o Romih skozi oči posvojiteljice dveh romskih fantkov in hkrati svojstven avtobiografski roman odkritosrčne ženske, ki se ji življenje počasi drobi na koščke. Njena družina, do tedaj njena največja vrednota, razpada, hkrati pa sama doživlja tudi ustvarjalno krizo ter krizo srednjih let. V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke. Po povsem drugačni izkušnji z lastnim sinom, ki ga je rodila pozneje, pa se spremeni tudi njen pogled na pomen vzgoje in možnosti, da bi ta vplivala na človekovo naravo, kakršno je podedoval. Njena posvojena sina se kljub vsemu njenemu trudu kot odraščajoča najstnika ne vključita v družbo in ne prevzemata odgovornosti za svoja dejanja, ampak ravnata samo v skladu s svojo trenutno voljo. Njeno življenje je tako prepredeno s klici socialnih delavk, dogovarjanji z vzgojnimi zavodi, zaslišanji na policiji in obravnavami na sodišču, z razbitimi šipami in ukradenim denarjem pa se mora spopadati tudi v lastnem domu.

  • Liliana Corobca -  Kinderland

KinderlansZ romanom Kinderland je moldavska pisateljica Liliana Corobca postala »zagovornica« zapuščenih moldavskih otrok, prenašalka njihovega 89 glasu, ki mu drugače ne bi nihče prisluhnil. Roman obravnava izjemno aktualno in perečo problematiko moldavskih otrok, ki so ostali prepuščeni sami sebi, potem ko so njihovi starši odromali na Zahod v iskanju boljše prihodnosti. Pripovedovalka zgodbe, glavna junakinja Cristina, ki je še sama otrok, je primorana postati »mati« mlajšima bratoma, potem ko so njihovi starši odšli s trebuhom za kruhom v tujino. Življenje na podeželju v Moldaviji danes, ko v vaseh najdemo le še ostarele in otroke, je opisano skozi pogled dvanajstletnice. V kriznih in brezvoljnih časih se morajo otroci znajti sami, sami morajo najti rešitev, kako bodo preživeli do trenutka, ko se jim bo izpolnil edini sen, da se starši vrnejo domov. Vendar se ti ne omehčajo, ne vrnejo se niti takrat, ko se nadnje zgrnejo magični, poganski obredi. Otroci se, prepuščeni sami sebi, sami ljubkujejo s spomini na običajno družinsko življenje. Cristina kruto in obenem nežno spregovori o deželi prezgodaj odraslih otrok, o bolečini in nežnosti, o obupu in upanju.

  • Kristian Novak - Črna mati zemla

Črna mati zemla je družbeni roman, psihološka kriminalka, kvazidokumentaristična proza, literarizirani esej ..., besedilo o strahu in upanju, nenavadnem prijateljstvu in strašanski osamljenosti. In neverjetnem pogumu. Potlačena zgodba med drugim razkrije osem samomorov, dva demona, grozljivo izgubo prijatelja ter velike (usodne) mite in lokalne legende, ki sežejo tudi čez Muro v Slovenijo.

  • Mirana Likar - Glasovi

Zgodbe postavijo povsem običajne like v povsem običajen življenjski trenutek, vendar se skozi mojstrsko minimalistično pisavo povrhnjica dogodka natrga, razpoke pa odprejo pogled v njihovo ranljivo ali ranjeno intimo. Ponekod ta ostaja na ravni impresije, slutnje, drugje je osvetljena bolj jasno. Takrat življenjska situacija ali osebni problem, ki tičita v globinah – pa naj gre za neizpolnjeno ljubezen, bolezen, odvisnost, odhod otrok od doma, spolno zlorabo, izgubo otroka ali nacionalizem –, pred bralčevimi očmi vznikata kot v soju sveče mehko ožarjena, a ne povsem fiksirana podoba, ki priča o dramatičnem ozadju lika.

  • Andrej E. Skubic - Igre brez meja

Skubic je napisal eno tistih del, ki odpirajo nove horizonte in obetajo, da nemara tudi kaj premaknejo; ko ga prebereš, ne moreš več zamahniti z roko. Ker smo vsi na isti Lampedusi ... Osrednji lik gorenjskih korenin s prijateljem najde rešitev svojih finančnih težav na razvpiti Lampedusi, v delu z afriškimi pribežniki, natančneje: z njihovimi trupli, ki jih za denar pobira iz morja, zraven pa še dodatno zasluži s preprodajo njihove skromne osebne lastnine, kolikor je trupla seveda premorejo. Vendar Kastelic, ki je obenem pripovedovalec zgodbe, ni nekakšen negativec, ki brezsramno ropa trupla tragičnih žrtev in živi na njihov račun, pa čeprav je tudi to res, kot je tudi res, da je razpravljati o utopljencih kot o »tovoru« ali »robi« nekaj povsem običajnega, ideja »privat lagerja« pa velik poslovni obet. Obenem je namreč ne le koristen znotraj sistema, ki je pripeljal do tako absurdno grozljivega stanja stvari, je tudi sočuten in etičen, pripravljen osebno tvegati, da bi preživeli Afričanki z otrokom omogočil dostojno življenje.

  • Irène Némirovsky - Ples

Da je pehanje za srečo staro toliko kot človeštvo, ni nič novega. Niti to ne, da ljudje ubirajo najrazličnejša pota pri njenem iskanju. Maloštevilni so tisti srečneži, ki svojo fortuno sprejmejo v srce in lahko dolgo uživajo v njeni plemenitosti. Mnogim se namreč od višine zvrti‹ in v svojem nenadno vzniklem napuhu ne poznajo zavor. Eno od takih zgodb prinaša novela Ples.

  • Sigrid Undset -  Gospa Marta Oulie

Kratki roman Nobelove nagrajenke Gospa Marta Oulie je izšel 1907. Pisan je v obliki dnevnika, v katerem se prvoosebna pripovedovalka izpoveduje, potem ko je v trenutku, ko njen zakon doseže neke vrste ›dno‹ – prevarala moža. In to ne s komerkoli, temveč z moževim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem. V tej pripovedi tako rekoč vse neprestano ›propada‹, razpada, odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Brez uspeha: Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta; ta za nameček usodno zboli in njegovo dolgotrajno vegetiranje v sanatoriju je lepa priložnost, da bi se odnosi razčistili. Pripoved je pronicljiva psihološka samoanaliza, čustveno pretanjen popis bega iz nereda v vse hujši kaos, po katerem od nekdaj ljubečega srca ostanejo le zaprašene razvaline.

  • John Banville -  Newtonovo pismo

Vrhunsko literarno delo, obenem pa svojevrstna bralna avantura, ki jo velja doživeti.

Neimenovani protagonist romana najame majhno hišo v samoti, da bi končal svoje znanstveno delo o Newtonu. Blizu njegovega novega bivališča živijo le lastniki najete hiše, moški, dve ženski in otrok, ki jih znanstvenik sprva opazuje od daleč, počasi pa se z njimi vse bolj zbližuje, dokler ga povsem ne posrka v zapleteno ljubezensko razmerje. Z družino z zagonetnimi medsebojnimi odnosi postane malone obseden, poskus, da bi iz koščkov skupnega življenja sestavil »resnico« o njej, pa mu spodleti. Vedno večja intimna vpletenost ga odvrne tudi od načrtovanega dela in na koncu pripelje v še večjo osamo.

Biografiji za domačo knjižnico!

V zadnjih nekaj mesecih je izšlo nekaj odličnih biografij, med katerimi gre omeniti naslednje Modrijanove novosti ...

  • Robert Belleret - Piaf, francoski mit

O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji. V zameno zanje ponuja resnično zgodbo njenega fantastičnega, turbulentnega in kaotičnega življenja ter njeno neverjetno mnogoplastno podobo: bila je skrajno tankočutna pa hkrati egocentrična, zahtevna in trmasta; ambiciozna in gospodovalna pa hkrati negotova; velikodušna in pogosto krivična, strastna in zapeljiva pa obenem prestrašena in ljubosumna.

  • Božo Repe - Milan Kučan, prvi predsednik

KučanPrehod iz enostrankarskega v večstrankarski sistem, osamosvojitev Slovenije ter njeno vključevanje v evropske in druge integracije zamejuje obdobje pičlih 15 let od sredine osemdesetih let 20. stoletja do začetka tretjega tisočletja. V tem času je ključni pečat slovenski politiki vtisnil Milan Kučan, prvi slovenski predsednik. Za ta položaj je po osamosvojitvi Slovenije kandidiral dvakrat in obakrat – ob visoki volilni udeležbi – zmagal v prvem krogu. Leta 2002 je predsedniško mesto zasedel Janez Drnovšek, Kučan pa je ostal dejaven še naprej, pet let do zaprtja pisarne leta 2007 kot bivši predsednik. Zgodovinar Božo Repe je knjigo o Milanu Kučanu zasnoval že leta 1996, pred koncem predsednikovega prvega mandata, in jo v letu ali dveh nameraval tudi objaviti. Kučan namreč sprva ni želel ponovno kandidirati, ko pa se je odločil drugače, je Repe delo odložil, namere, da ga dokonča in objavi, pa ni opustil. Tako dobivamo prvo pravo monografijo o Kučanovem življenju in delu šele trinajst let po izteku njegovega drugega predsedniškega mandata. Avtorizirana biografija zajema obdobje od predsednikovega otroštva do danes. Vse do oddaje rokopisa in še med uredniško pripravo knjige je avtor sistematično zbiral gradivo ter se pogovarjal s Kučanom in njegovimi sodelavci. Obsežna knjiga Milan Kučan, prvi predsednik vsebuje tudi bogato slikovno gradivo in dele Kučanovega dnevnika.

Zgodovinska branja!

Med knjižnimi novostmi se je znašlo še nekaj čtiv o zgodovini.

  • Matevž Košir - Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem

Le malo je gibanj, ki bi jim skozi zgodovino pripisovali tolikšen vpliv in toliko zarot, saj skoraj ni bilo pomembnejšega zgodovinskega dogodka, za katerim nekateri ne bi videli prostozidarske sence. Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Monografija se zaključuje z oživitvijo gibanja tik pred razpadom socialistične Jugoslavije in obnovo delovanja lož v Sloveniji do ustanovitve Velike Lože Slovenije leta 1999. A to je le (zunanji) del zgodovine gibanja, drugi se skriva v vzdušju miru in bratstva različno mislečih znotraj lož, ki ga tudi osvetljuje pričujoča monografija. Glede na to, da lahko zares velikokrat v javnosti slišimo trditve, da naj bi bili prostozidarji odgovorni za večino svetovnih zarot, organizirali naj bi francosko revolucijo, sprožili prvo svetovno vojno, prinesli boljševizem v Rusijo ... se boste o vsem tem zdaj lahko prepričali v knjigi dr. Matevža Koširja Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, ki je izšla pri založbi Modrijan.

  • Mateja Ratej - Begunstvo profesorja Tofana

Knjiga prikazuje življenjsko zgodbo Hilarija Tofana, profesorja zgodovine in zemljepisa na mariborski realni gimnaziji ter begunca iz Črnovic (Bukovine, sedanje Ukrajine), ki je v letih 1919–29 s soprogo Konstanco živel v Mariboru. Zakonca sta bila leta 1929 ovadena na mariborskem Okrožnem sodišču: Hilarij zaradi posilstva služkinje Cecilije Miško, ki je trdila, da je rodila njegovega otroka, Konstanca pa zaradi domačega zdravljenja in posledične smrti petnajstletne služkinje Margarete Dobaj. Njuna kazenska spisa, ki ju hrani Pokrajinski arhiv Maribor, ponujata enkratno razgrnitev težavnega vživljanja zakoncev v svet, ki je po prvi svetovni vojni rasel v novih miselnih okvirih. Pripoved o profesorju Tofanu je nujno tudi kulturnozgodovinski prerez Maribora in deloma Črnovic. Izjemno zanimiva za analizo je identiteta beguncev Tofan, ki sta v sebi boleče prepletala nemško, rusko, ukrajinsko, poljsko, slovensko in romunsko zavedanje, kar je edinstvena ilustracija razpada kulturnih imaginarijev po koncu avstro-ogrskega in ruskega imperija.

  • Jure Gašparič - Izza parlamenta

Knjiga pelje bralca skozi različne plasti jugoslovanskega parlamenta. Najprej skozi stavbo, nato skozi ustavni in politični okvir, vse do razpravne dvorane, kjer so se poslanci pogosto zmerjali, povzročali škandale in delali kravale. Nekoč so v dvorano celo zvlekli golega pretepenega človeka. V razpravni dvorani so dvakrat odjeknili streli, še večkrat so krogle frčale zunaj nje. Političnega nasilja je bilo veliko. Po krvavem delu se knjiga loti enega osrednjih problemov države – korupcije in kupovanja glasov, nato pa predstavi delo in vsakdan tistih, ki so stali v ozadju celotnega parlamentarnega pogona – uradnikov, stenografov, čistilk, skupščinskih policistov ... Pomemben del knjige je posvečen poslancem; od tega, kdo so bili poslanci, od kod so prihajali, koliko so zaslužili in čemu so imeli imuniteto, do njihove »družabne kronike«, sproščanja ob cigareti in kozarčku. Na koncu popelje besedilo bralca v podzemlje, v načrtovano parlamentarno zaklonišče, v čas, ko je v Evropi že divjala vojna.

Potopisje in turistika

Knjižne novosti za vse, ki jih rado zasrbijo pete.

  • Jean-Christophe Rufin - Večna Jakobova pot

Jakobova potRufin se v knjigi spominja svojega potovanja do Kompostele. Izbral je manj znano Severno pot, po kateri se je peš odpravil po baskovski obali, Kantabriji, gorah Asturije in Galicije. Več kot 800 km dolga pot je doživetje, ki hkrati pomeni raziskovanje dežele in samega sebe. Čeprav poti ni prehodil zato, da bi o njej pripovedoval, in si spotoma ni ničesar zapisal, mu je izkušnja ostala v živem spominu. Pot se skozi njegove občutke in razmišljanja ter ob številnih podrobnostih prvinskega čudenja razkriva na novo celo tistim bralcem, ki témo poznajo le v grobem ali pa so Pot ali del nje že prehodili. Knjigo odlikuje svojevrsten slog, prežet z dobršno mero duhovitega samoposmeha in blage ironije do sopotnikov in dogajanja na Poti. Samo v prvih štirih mesecih po izidu so knjigo v Franciji prodali v več kot 300 000 izvodih, Rufin pa je zanjo prejel književno nagrado Nomad's.

  • Željko Kozinc - Loške poti

Tudi v tej knjigi – gre za že osmi izletniški vodnik Željka Kozinca, ki se je na vodniškem področju proslavil predvsem s serijo vodnikov Lep dan kliče – hodimo z avtorjem po hribih in dolinah, kmetijah in zaselkih, večjih in manjših krajih po Selškem, Poljanskem in Žirovskem. Skozi Kozinčevo unikatno lečo, opremljeno s tipali, ki najdejo posebno v (navidezno) vsakdanjem in dragoceno v (pogosto) pozabljenem, je bralcu (in izletniku) dan dragocen vpogled v skrite in manj skrite kotičke naše dežele – ter seveda prelep razgled po njenih pokrajinah.

Kuharska knjiga

Bonus za sladokusce!

Marija Fras - Kruh, pogače in sladice

kuharicaTradicionalna peka severovzhodnega konca Slovenije je izjemno bogata in raznolika. Tam ne pečejo le znamenite prekmurske gibanice, ki jo danes nudijo slaščičarne, trgovine in gostilne tako rekoč po vsej Sloveniji, poznajo pa jo tudi onstran naših meja, temveč znajo pripraviti še na desetine drugih pekovskih dobrot, tako preprostejših in hitro pripravljenih, kot je različno cvrtje, kakor zahtevnejših, katerih priprava zahteva več časa, spretnosti in znanja. Prleki, Prekmurci in Porabci pečejo najrazličnejše vrste kruha, potic in kvašenih pogač, kot so krapci, kvasenice, ocvirkovke in posolanke; iz kvašenega testa naredijo krofe, flancate, miške in langaše, iz vlečenega pa retaše, štruklje, štrudlje in gibanice. Zelo priljubljene so močnate jedi: krompirjev in ajdov krapec, dvoplastna ajdova pogača in ajdov krapec s skuto in svežo repo. Cvrejo cvetje in sadje ter pripravljajo narastke; priljubljene, hitro pripravljene in poceni so jedi iz tekočega testa, kot so palačinke z različnimi nadevi, zlivanke, praženci in praženec z rozinami. Za poobedek pogosto ponudijo pite z različnimi nadevi in drobno pecivo, kot so keksi, rogljiči in medenjaki, pa kolače in rezine iz različnih vrst testa. Bolj praznične sladice so pripravljene iz biskvitnega testa: različne rezine, rulade in torte.

Tokratna knjižna bera iz Modrijaana je naravnost izjemna, ni res?

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem